GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajinNa podlagi izku{enj z opisanimi algoritmi smo s preizku{anjem izdelali nekaj dodatnih algoritmov.Najmanj{a odstopanja na nerazgibanem terenu dobimo s preprostim izra~unavanjem dejanske razdalje(algoritem PD05). Rezultat je skladen s terenskimi opa`anji, da manj{i klanci ne vplivajo na hitrosthoje. Namesto »kartografske« poti s pomo~jo pitagorovega izreka programski modul izra~unava dejansko,trodimenzionalno pot.Ostali algoritmi so rezultat poskusov izdelati nesimetri~en algoritem po Toblerjevem zgledu. Zmerenspust naj bi hojo malenkost pospe{il. Rezultati vseh predstavljenih algoritmov (PD09, PD13 in PD14) sobolj{i od kateregakoli preizku{enih algoritmov, vendar so vsi slab{i od merjenja dejanske razdalje (PD05).Kljub navidez majhnim razlikam med posameznimi algoritmi so razlike pri izdelavi posameznihgospodarskih zaledij precej{nje. To je razvidno, ko primerjamo povr{ino gospodarskih zaledij isteganaselja, izra~unano z razli~nimi algoritmi (slika 1).Nekatere algoritme smo preizkusili tudi na gorskih poteh. Rezultati algoritma PD05 na strmem terenupoka`ejo, da je naklone nad 17 stopinj potrebno ute`iti. To je namre~ najve~ji naklon, ki ga jepremagovala kaka zgodnjesrednjeve{ka pot v Blejskem kotu. Kot izhodi{~e smo uporabili algoritemPD13 in ga sku{ali prilagoditi gorskemu terenu.Preglednica 2: Vertikalni dejavniki (ute`i) predstavljenih algoritmov PD05, PD13, PD14, PD15, PD16,PD17 (vrednost –1 predstavlja pregrado).naklon (stopinje) PD05 PD13 PD14 PD15 PD16 PD17–90 –1 –1 –1 –1 –1 –1–60 –1 –1 –1 –1 –1 –1–55 –1 25 250 25 20 20–50 –1 10 100 15 10 10–40 –1 5 50 10 7,5 7,5–30 –1 4 10 6 5 6–25 –1 1,5 1,5 3 3 3–20 –1 1,2 1,2 1,2 1,2 1,5–17 1 1 1 1 1–15 1 1 1 1 1 1–10 1 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9–5 1 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9–2 1 1 1 1 1 10 1 1,1 1 1,1 1,1 1,12 1 1,1 1 1,1 1,1 1,15 1 1 1 1 1 110 1 1 1 1 1 115 1 1 1 1 1 117 1 1 1 1 120 –1 1,5 1 2 2 325 –1 2 1 4 5 530 –1 3 10 5 7,5 7,540 –1 5 50 7,5 10 1050 –1 10 100 10 15 1555 –1 25 250 20 20 2060 –1 –1 –1 –1 –1 –190 –1 –1 –1 –1 –1 –1205
Benjamin [tularOdstopanja od meritev so na gorskem terenu ve~ja (slika 2). Na splo{no lahko pri bolj{ih algoritmihna malo razgibanem terenu govorimo o odstopanjih do 10 odstotkov, na gorskem pa do 20.Vzrok je t. i. horizontalni dejavnik (prim. Poglajen 2006), ki je `e »kvaril« rezultate poti 8. Gre zahojo pre~no na strmino, lahko v obliki `agaste poti (planinske poti) ali serpentin (gorske ceste). To jeobi~ajen na~in, ki ga pri premagovanju strmin uporabljajo tako `ivali kot ~lovek. S programskim modulomPath Distance ne moremo vplivati na horizontalni dejavnik v odvisnosti od vertikalnega dejavnika,temve~ le splo{no. Horizontalni dejavnik lahko prilagodimo enakomerno strmemu terenu po slede~iformuli: horizontalni dejavnik 0 – hoja vzporedno s strmino – dobi obratno vrednost ute`i, ki je pripisanakonkretni strmini. Obstoje~i programski modul (Path Distance) pa ne omogo~a izdelave splo{negaalgoritma, ki bi horizontalni dejavnik prilagajal vertikalnemu. Re{itev lahko i{~emo v avtomatiziranjupostopka, ki bi pot razdelil na odseke glede na strmino, tej prilagodil horizontalni dejavnik in na koncuprikazal se{tevek rezultatov.Vertikalni dejavniki (ute`i) algoritmov so predstavljeni v preglednici 2.3 [tudijski primer za aktivnost poljeV {tudijskem primeru bomo obravnavali le gospodarski prostor ene izmed aktivnosti, polje. Za na{namen, ki je bil preveriti delovanje algoritma, to popolnoma zadostuje. V nadaljevanju bomo pojemgospodarsko zaledje uporabljali v povezavi z delom na polju.Predstavili bomo analizo gospodarskega zaledja zgodnjesrednjeve{kih (7. do 10. stoletje) naselij v Blejskemkotu. Rekonstrukcija zgodnjesrednjeve{ke pokrajine je povzeta po multidisciplinarni histori~ni{tudiji (Pleterski 1986).Analizirali bomo pot iz sredi{~a vasi do izhodi{~ za delo na polju. Zanima nas ~as, ki ga potrebujelahko otovorjen pe{ec, ki potuje po utrjeni poti na delo ali z njega. Ker gre za relativno majhne razdalje,Slika 4: Vasi Zgornje Gorje, Vi{evnica, Polj{ica in Spodnje Gorje (od zahoda) in njihova polja okoli leta 800.Temne ~rte prikazujejo kombinacijo 7 minutnega dohoda in dodelitve glede na bli`ino – alokacija (vir: DMV12,5,november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije).206
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
Benjamin [tularOdstopanja od meritev so na gorskem terenu ve~ja (slika 2). Na splo{no lahko pri bolj{ih algoritmihna malo razgibanem terenu govorimo o odstopanjih do 10 odstotkov, na gorskem pa do 20.Vzrok je t. i. horizontalni dejavnik (prim. Poglajen 2006), ki je `e »kvaril« rezultate poti 8. Gre zahojo pre~no na strmino, lahko v obliki `agaste poti (planinske poti) ali serpentin (gorske ceste). To jeobi~ajen na~in, ki ga pri premagovanju strmin uporabljajo tako `ivali kot ~lovek. S programskim modulomPath Distance ne moremo vplivati na horizontalni dejavnik v odvisnosti od vertikalnega dejavnika,temve~ le splo{no. Horizontalni dejavnik lahko prilagodimo enakomerno strmemu terenu po slede~iformuli: horizontalni dejavnik 0 – hoja vzporedno s strmino – dobi obratno vrednost ute`i, ki je pripisanakonkretni strmini. Obstoje~i programski modul (Path Distance) pa ne omogo~a izdelave splo{negaalgoritma, ki bi horizontalni dejavnik prilagajal vertikalnemu. Re{itev lahko i{~emo v avtomatiziranjupostopka, ki bi pot razdelil na odseke glede na strmino, tej prilagodil horizontalni dejavnik in na koncuprikazal se{tevek rezultatov.Vertikalni dejavniki (ute`i) algoritmov so predstavljeni v preglednici 2.3 [tudijski primer za aktivnost poljeV {tudijskem primeru bomo obravnavali le gospodarski prostor ene izmed aktivnosti, polje. Za na{namen, ki je bil preveriti delovanje algoritma, to popolnoma zadostuje. V nadaljevanju bomo pojemgospodarsko zaledje uporabljali v povezavi z delom na polju.Predstavili bomo analizo gospodarskega zaledja zgodnjesrednjeve{kih (7. do 10. stoletje) naselij v Blejskemkotu. Rekonstrukcija zgodnjesrednjeve{ke pokrajine je povzeta po multidisciplinarni histori~ni{tudiji (Pleterski 1986).Analizirali bomo pot iz sredi{~a vasi do izhodi{~ za delo na polju. Zanima nas ~as, ki ga potrebujelahko otovorjen pe{ec, ki potuje po utrjeni poti na delo ali z njega. Ker gre za relativno majhne razdalje,Slika 4: Vasi Zgornje Gorje, Vi{evnica, Polj{ica in Spodnje Gorje (od zahoda) in njihova polja okoli leta 800.Temne ~rte prikazujejo kombinacijo 7 minutnega dohoda in dodelitve glede na bli`ino – alokacija (vir: DMV12,5,november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije).206
Change language