GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Benjamin [tulardo nekaj metrov. Tako smo hkrati dobili podatke za primerjalno analizo razli~nih algoritmov in podatke,ki omogo~ajo neposredne arheolo{ke interpretacije.Z meritvami pridobljene podatke smo primerjali z rezultati izra~unov {tirih algoritmov, ki jih imenujemopo avtorjih: Balstroem, Tobler, Podobnikar, Christoperson.Algoritem Balstroem (1992) temelji na pretvarjanju naklonov v ~as. Vrednosti so bile pridobljenez meritvami na terenu. Rezultati, glede na naklon v odstotkih, so podani kot ~as v sekundah na razdalji5 metrov: do 12: 4, 12–19: 5, 19–25: 6, 25–29: 7, 29–30: 8. Naklon nad 30 je obravnavan kot pregrada.Rezultat algoritma je ~as v sekundah, potreben za dolo~eno razdaljo.Algoritem Christoperson (1999) je nekoliko druga~en, saj je bil razvit za uporabo z dolo~enim programskimmodulom (Path Distance; glej Medmre`je), ki izra~unava dejansko razdaljo. Geomorfologijoterena upo{teva tako, da izra~unava razdaljo po Pitagorovem izreku. Algoritem je simetri~nen in predvideva{e dodatno ute`evanje naklonov (v odstotkih): 0–5: 1, 5–15: 2, 15–30: 4, nad 30: 16. Gre torej zame{anico merjenja dejanske razdalje in energije, potrebne za premagovanje ve~jih naklonov. Rezultatje podan kot ekvivalent razdalje, prehojene po ravnini, v metrih. ^e `elimo rezultat primerjati z meritvamina terenu, ga, s predpostavko o hitrosti pe{ca v ravnini, pretvorimo v ~as.S Toblerjevim algoritmom (Tobler 1993), imenovanim tudi funkcija popotnika (ang. Hiker'sfunction), izra~unavamo hitrost v kilometrih na uro glede na naklon v odstotkih po slede~i formuli:6exp (–3,5 · abs (naklon v odstotkih + 0,05)). Graf funkcije je simetri~en glede na vrednost –5 osi x (torejnesimetri~en glede na vrednost 0), pri ~emer je najve~ja hitrost (6) pri negativnem naklonu (–5), potempa se hitrost zmanj{uje. Pri naklonu 0 je hitrost 5. Za uporabo algoritma s programskim modulom smorezultate pretvorili v ~as v sekundah na meter in na podlagi tega izdelali karto trenja.Nesimetri~ni algoritem Podobnikar (Podobnikar in dr. 2004) je nastal z virtualnim preizku{anjemrazli~nih algoritmov. Cilj je bil najti najuspe{nej{i algoritem za iskanje naravnih poti, ki bi povezovale`eleznodobne naselbine Dolenjske. Ute`i na karti trenja so abstraktne enote glede na naklon v stopinjah:–60: pregrada; –55: 250; –50: 100; –40: 50; –30: 20; –25: 0.90; –20: 0.70; –15: 0.55; –10: 0.49; –5.7: 0.44;0: 0.82; 5: 1.62; 10: 2.45; 20: 4.00; 30: 20; 40: 50; 50: 100; 55: 250; 60: pregrada. Vrednosti pri spustu sopri manj{ih naklonih manj{e od 1 (torej pospe{ujejo hojo), toda pri ve~jih naklonih hitreje nara{~ajo.Z opisanimi algoritmi smo izra~unali stro{kovne razdalje na zgoraj opisanih poteh, na katerih smoizvajali tudi terenske meritve. Na tem mestu smo upo{tevali le geomorfologijo, saj gre za utrjene poti.Kot izhodi{~e smo upo{tevali, da na potovanje po utjenih poteh najbolj vpliva morfologija. Poti smorasterizirali, celice izven poti pa ozna~ili kot neprehodne. Tako dobljene rezultate smo lahko neposrednoprimerjali s terenskimi meritvami.Algoritem Balstroem smo izpeljali s programskim modulom Cost, ostale pa z modulom Path Distance.S slednjim smo razvijali tudi dodatne algoritme in sicer empiri~no, s prilagajanjem vertikalnega dejavnikain opazovanjem rezultatov.Skupaj z zgoraj opisanimi algoritmi so predstavljeni tudi rezultati uspe{nej{ih lastnih algoritmov(slika 2). Ti so poimenovani po modulu (Path Distance, torej PD) in zaporedni {tevilki poizkusa. Kotreferenca je predstavljena tudi vektorska razdalja, prera~unana v ~as za enako hitrost.Algoritem Balstroem je precej natan~en na manj razgibanih poteh, slab{e pa se odre`e na srednjerazgibanih poteh. Najve~ja problema sta preveliko ute`evanje hoje navkreber in simetri~nost algoritma,na kar je opozoril `e avtor (Balstroem 1992, 79).Algoritem Tobler je pokazal najmanj{e povpre~no odstopanje od povpre~ja merjenih ~asov. To pomeni,da je kljub znatnemu odstopanju v posameznih primerih, povpre~je vseh meritev skoraj enakopovpre~ju izmerjenih ~asov. Za izra~unavanje dolo~ene poti z uporabljeno metodologijo algoritem torejni primeren, morda pa bi bil uporaben za dolo~anje gospodarskega zaledja.Algoritem Podobnikar je najbolj odstopal od izmerjenih ~asov. To razlagamo z namembnostjo, sajje bil algoritem razvit za iskanje energetsko optimalnih poti.Nepri~akovano nenatan~en je tudi algoritem Christiansen. V ravninah so izra~unani ~asi primerljiviz meritvami, a so krepko predolgi na razgibanih poteh. Ute`evanje strmin je o~itno premo~no.204