GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Benjamin [tular1 UvodRazumevanje preteklosti skozi prizmo preteklih pokrajin je pogosta tema histori~nih ved. V arheologijitrenutno najbolj izpostavljeni pogledi temeljijo bodisi v procesni, bodisi v poprocesni arheologiji;prvi na bogati zgodovini raziskav predvsem t. i. mediteranske arheologije in ameri{ke Nove arheologije,drugi na britansko-skandinavskem fenomenolo{kem pristopu. Pri tem se moramo zavedati, daobstaja malone toliko pogledov na pretekle pokrajine, kot je raziskovalcev (Launaro 2004; prim. Novakovi}2003, 191–202; Olsen 2002, 63–64).Eno od sti~i{~ obeh pogledov lahko predstavljajo ravno analize ekonomskega zaledja (ang. site catchmentanalysis; za termin glej Dular, Tecco Hvala 2007; prim. Stan~i~, Gaffney 1991, 51; Novakovi} 2003,117–118). Model so v 70-ih letih 20. stoletja vzpostavili predstavniki t. i. paleoekonomske {ole iz Cambridgea.Gospodarsko zaledje je definirano kot obmo~je, znotraj katerega je izkori{~anje naravnih virovekonomsko upravi~eno (Vita-Finzi, Higgs 1970). [e v istem desetletju so ameri{ki arheologi z empiri~nimipreizkusi prvotno obmo~je zaledja, 5 kilometrov oziroma uro hoda za poljedelske skupnosti,prepolovili (Novakovi} 2003, 117–118; glej tam navedeno literaturo).Merjenje gospodarskega zaledja s hojo v presekih je bilo ~asovno zahtevno. Na koncu 80-ih let preteklegastoletja so to metodologijo nadomestile GIS analize (npr. Stan~i~, Gaffney 1991, 51–60). AnalizeSlika 1: Vas Grad z ozna~enimi 5 minutnimi dosegi razli~nih algoritmov. Vir: DMV 12,5, november 2005;Register prostorskih enot, avgust 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije.200