GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHEOLOGIJI KRAJINmag. Benjamin [tularIn{titut za arheologijo ZRC SAZUNovi trg 2, 1000 Ljubljanabstular@zrc-sazu.siGIS v Sloveniji 2005–2006, 199–210, Ljubljana 2006UDK: 902:659.2:004IZVLE^EKAnaliza gospodarskega zaledja v arheologiji krajinArheologija krajin obravnava prostor ne le kot ekonomsko ozadje ~lovekovega delovanja v prostoru, temve~kot entiteto, kakr{no ljudje zaznavajo in do`ivljajo. Kljub temu ostaja analiza gospodarskega zaledjakot {tudij obmo~ja, znotraj katerega je izkori{~anje naravnih virov ekonomsko upravi~eno, pomembno orodje.V prispevku smo primerjali nekatere algoritme za izra~unavanje prostora gospodarskega zaledja in jihprimerjali z meritvami na terenu. Odstopanja so od 20 do 200 odstotkov. Za izra~unavanje razdalj na malorazgibanih terenih (nakloni do 17 stopinj) predlagamo preprosto izra~unavanje dejanske razdalje. Na gorskihterenih (nakloni do 35 stopinj) je potrebno dejanske razdalje za naklone od 17 do 35 stopinj ute`evati(2 do 10 krat), upo{tevati razlike med vzponom in spustom ter postaviti pregrade. Problem hoje pre~no nastrmino ostaja nere{en. V prakti~nem primeru uporabe analize gospodarskega zaledja za zgodnji srednjivek smo pokazali razliko med idealnim stanjem, ki odra`a idealizirane predstave, in stanjem, ko izkori{-~anje polja ni ve~ smiselno. Ta meja, 6 do 7 minut, je znatno manj{a od teoreti~nih modelov.KLJU^NE BESEDEAlgoritmi stro{kovnih razdalj, geografski informacijski sistem, gospodarsko zaledje, gospodarsko zajetje, arheologija,zgodnji srednji vek, BledABSTRACTSite catchment analysis in landscape archaeologyLandscape archaeology perceives landscape not as mere economical background for human actions.Instead, the archaeological landscape is studied as an entity, as perceived and lived by past populations.Never the less, the site catchment analysis remains an important tool for studying the aforementioned economicalbackground. Some of the more common algorithms used in estimating travel time were comparedwith the data gained from experiments. At this we noted deviations between 20 and 100 percent. Thereforewe suggest that calculating the actual distance is based on the calculation for flat terrains (slopes less than17 degrees). This is best achieved using the isotropic algorithm based on the formula: a 2 +b 2 =c 2 (incorporatedwith ESRI ArcGIS software as the Path Distance module). On mountains terrains (slopes 17 to35 degrees) some sort of weighting (2 to 10) should be used and the differences in inclines and declines aswell as barriers should be taken into account. The problem of snake walking remains unsolved. The casestudy deals with the site catchment analysis of Early Medieval sites in the Bled region (Slovenia). It waspossible to point out the difference between the ideal and economical, i.e. perceived and actual site catchment.The fields in an ideal landscape are situated only a 4 or 5 minutes walk from the village. Anythingabove a 6 or 7 minute walk was rendered economically unacceptable; a new village was founded.KEYWORDSgeographical information system, site catchment analysis, archaeology, early middle ages, Bled199
Benjamin [tular1 UvodRazumevanje preteklosti skozi prizmo preteklih pokrajin je pogosta tema histori~nih ved. V arheologijitrenutno najbolj izpostavljeni pogledi temeljijo bodisi v procesni, bodisi v poprocesni arheologiji;prvi na bogati zgodovini raziskav predvsem t. i. mediteranske arheologije in ameri{ke Nove arheologije,drugi na britansko-skandinavskem fenomenolo{kem pristopu. Pri tem se moramo zavedati, daobstaja malone toliko pogledov na pretekle pokrajine, kot je raziskovalcev (Launaro 2004; prim. Novakovi}2003, 191–202; Olsen 2002, 63–64).Eno od sti~i{~ obeh pogledov lahko predstavljajo ravno analize ekonomskega zaledja (ang. site catchmentanalysis; za termin glej Dular, Tecco Hvala 2007; prim. Stan~i~, Gaffney 1991, 51; Novakovi} 2003,117–118). Model so v 70-ih letih 20. stoletja vzpostavili predstavniki t. i. paleoekonomske {ole iz Cambridgea.Gospodarsko zaledje je definirano kot obmo~je, znotraj katerega je izkori{~anje naravnih virovekonomsko upravi~eno (Vita-Finzi, Higgs 1970). [e v istem desetletju so ameri{ki arheologi z empiri~nimipreizkusi prvotno obmo~je zaledja, 5 kilometrov oziroma uro hoda za poljedelske skupnosti,prepolovili (Novakovi} 2003, 117–118; glej tam navedeno literaturo).Merjenje gospodarskega zaledja s hojo v presekih je bilo ~asovno zahtevno. Na koncu 80-ih let preteklegastoletja so to metodologijo nadomestile GIS analize (npr. Stan~i~, Gaffney 1991, 51–60). AnalizeSlika 1: Vas Grad z ozna~enimi 5 minutnimi dosegi razli~nih algoritmov. Vir: DMV 12,5, november 2005;Register prostorskih enot, avgust 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije.200
- Page 150 and 151: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 152 and 153: GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
- Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHEOLOGIJI KRAJINmag. Benjamin [tularIn{titut za arheologijo ZRC SAZUNovi trg 2, 1000 Ljubljanabstular@zrc-sazu.siGIS v Sloveniji <strong>2005–2006</strong>, 199–210, Ljubljana 2006UDK: 902:659.2:004IZVLE^EKAnaliza gospodarskega zaledja v arheologiji krajinArheologija krajin obravnava prostor ne le kot ekonomsko ozadje ~lovekovega delovanja v prostoru, temve~kot entiteto, kakr{no ljudje zaznavajo in do`ivljajo. Kljub temu ostaja analiza gospodarskega zaledjakot {tudij obmo~ja, znotraj katerega je izkori{~anje naravnih virov ekonomsko upravi~eno, pomembno orodje.V prispevku smo primerjali nekatere algoritme za izra~unavanje prostora gospodarskega zaledja in jihprimerjali z meritvami na terenu. Odstopanja so od 20 do 200 odstotkov. Za izra~unavanje razdalj na malorazgibanih terenih (nakloni do 17 stopinj) predlagamo preprosto izra~unavanje dejanske razdalje. Na gorskihterenih (nakloni do 35 stopinj) je potrebno dejanske razdalje za naklone od 17 do 35 stopinj ute`evati(2 do 10 krat), upo{tevati razlike med vzponom in spustom ter postaviti pregrade. Problem hoje pre~no nastrmino ostaja nere{en. V prakti~nem primeru uporabe analize gospodarskega zaledja za zgodnji srednjivek smo pokazali razliko med idealnim stanjem, ki odra`a idealizirane predstave, in stanjem, ko izkori{-~anje polja ni ve~ smiselno. Ta meja, 6 do 7 minut, je znatno manj{a od teoreti~nih modelov.KLJU^NE BESEDEAlgoritmi stro{kovnih razdalj, geografski informacijski sistem, gospodarsko zaledje, gospodarsko zajetje, arheologija,zgodnji srednji vek, BledABSTRACTSite catchment analysis in landscape archaeologyLandscape archaeology perceives landscape not as mere economical background for human actions.Instead, the archaeological landscape is studied as an entity, as perceived and lived by past populations.Never the less, the site catchment analysis remains an important tool for studying the aforementioned economicalbackground. Some of the more common algorithms used in estimating travel time were comparedwith the data gained from experiments. At this we noted deviations between 20 and 100 percent. Thereforewe suggest that calculating the actual distance is based on the calculation for flat terrains (slopes less than17 degrees). This is best achieved using the isotropic algorithm based on the formula: a 2 +b 2 =c 2 (incorporatedwith ESRI ArcGIS software as the Path Distance module). On mountains terrains (slopes 17 to35 degrees) some sort of weighting (2 to 10) should be used and the differences in inclines and declines aswell as barriers should be taken into account. The problem of snake walking remains unsolved. The casestudy deals with the site catchment analysis of Early Medieval sites in the Bled region (Slovenia). It waspossible to point out the difference between the ideal and economical, i.e. perceived and actual site catchment.The fields in an ideal landscape are situated only a 4 or 5 minutes walk from the village. Anythingabove a 6 or 7 minute walk was rendered economically unacceptable; a new village was founded.KEYWORDSgeographical information system, site catchment analysis, archaeology, early middle ages, Bled199