GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Asimilacija podatkov kot metoda v GISJanuar Februar Marec20042005450400350300250200150DU604020Razlika0–20–40–60Slika 5: Koncentracijo ozona lahko z asimilacijo podatkov dolo~imo za izbrano ~asovno obdobje.Da bi bolje razumeli spremembe koncentracije, lahko posamezna obdobja povpre~imo in primerjamomed seboj (medmre`je 3).danes so oceani nadzorovani s senzorji, name{~enimi na satelitih, ki lahko dokaj podrobno podajo lastnostimorske vode (Robinson in ostali 1998). V kombinaciji s klasi~nimi meritvami lahko napovemovi{ino plime, predvidimo koncentracijo planktona itd.Asimilacija podatkov je bila v zadnjem desetletju uporabljena tudi v hidrologiji (Walker in Houser2005). Z uporabo enodimenzionalnega Kalmanovega filtra je mogo~e v roku enega meseca dovoljnatan~no napovedati vla`nost prsti, kar npr. pove~a tudi kakovost ocene evapotranspiracije ali vodnegaodtoka. Z asimilacijo podatkov so bile uspe{no ocenjene tudi lastnosti sne`ne odeje. Strukturaali temperatura snega imata namre~ velik vpliv na vodni odtok. Hidrologi se med drugim ukvarjajo{e z erozijo, ki je zaradi nepremi{ljenih posegov v naravo posebej pere~a te`ava v slab{e razvitih dr`avah(medmre`je 1). Ker je na teh obmo~jih malo meritev, je asimilacija podatkov v kombinaciji s podatkidaljinskega zaznavanja najbolj{a metoda za oceno erozije in njenih posledic.Asimilacija podatkov {e ni standardna metoda v seizmologiji, kljub temu pa gre za metodo, na katerolahko ra~unamo pri napovedovanju potresov (Donnellan in drugi 2004). Numeri~ni model, na kateremtemelji sistem napovedovanja procesov, temelji na (predvsem gradbenikom znani) metodi kon~nih elementov.Model uporablja tako podatke iz arhivov o preteklih potresih, kot tudi podatke o spremembahpovr{ja, ki jih podajo InSAR senzorji, neprekinjena GPS opazovanja na geodetskih to~kah itd.19