GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri spremljanju in vrednotenju investicij …Uporaba geografskih informacijskih sistemov je odvisna tudi od samega tipa projekta. ^e gre zato~kovno ume{~eno investicijo z manj{imi prostorskimi u~inki, je njihova uporaba skorajda brez pomena.Druga~e je, ~e primerjamo ve~ razli~nih projektov ali pa, ~e so v okviru enega projekta udele`enirazli~ni dele`niki. Zato je raba geografskih informacijskih sistemov primernej{a, ~e primerjamo vse investicijez nekega podro~ja (na primer razvoja turisti~nih destinacij), ali pa obmo~ja, kjer se izvaja ve~medsebojno povezanih projektov.Klju~ni problem rabe geografskih informacijskih sistemov je torej izgradnja kakovostne baze podatkov.^e pri tem uporabljamo javne baze, lahko le-te uporabimo le pri ugotavljanju splo{nega kontekstarazvoja ali pa za pomo~ pri vrednotenju celotnih programov na nekem obmo~ju.Za podrobnej{e vrednotenje programov in projektov pa je treba vzpostaviti bazo, ki bo vsebovalavse potrebne, namensko zbrane podatke. V tem primeru bi lahko kot potrebna baza slu`il sistem ISARR, kivsebuje najpomembnej{e podatke o posameznih projektih s podro~ja regionalnega razvoja, vendar bi gabilo treba zaradi {tevilnih pomanjkljivosti dopolniti in mu zagotoviti nenehno nadgrajevanje podatkovo posameznem projektu. ^e se to zagotovi, bi lahko sistem ISARR zagotavljal vse potrebne informacijeo posameznih projektih, kar vklju~uje podatke o prejemnikih sredstev, o na~rtovanih aktivnostih in ciljih,o finan~nih postavkah ter podatke o izvajanju in kon~nemu doseganju ciljev. Ker se projekti izvajajona to~no dolo~eni lokaciji, odpira ustrezen informacijski sistem {tevilne mo`nosti prostorskih analiz, ki pabi bile la`je, ~e bi sistem poleg lokacije na ravni naselja, ob~ine ali regije vseboval tudi natan~ne koordinateizvedenega projekta. Uporabnost informacijskega sistema bi pove~ala tudi ve~ja konsistentnost in natan~nostpri izpolnjevanju obrazcev o posameznih projektih. Ti so zaenkrat {e precej pomanjkljivi, saj jihizpolnjujejo razli~ni ljudje, pa {e to predvsem pred za~etkom izvajanja, poro~il o sami izvedbi pa je le malo.V prihodnosti si torej lahko nadejamo, da bo vzpostavljena baza, ki bo omogo~ala hitro in razmeromapoceni vrednotenje regionalne politike. Ta bi omogo~ala uporabo geografskih informacijskihsistemov, pa tudi druge analize, ki bi slu`ile za podporo pri odlo~anju.5 SklepNa podro~ju regionalne politike so geografski informacijski sistemi orodje, s pomo~jo katerega sipoenostavimo oblikovanje problemskih obmo~ij, zaznavanje njihovih problemov in podajanje osnovnihinformacij o razvitosti posameznega obmo~ja ali celotne dr`ave. Zato se jih da u~inkovito uporabitipri pripravi razvojnih programov, nudijo pa lahko tudi ~vrsto podlago za nadaljnje vrednotenje. Prislednjem je uporaba geografskih informacijskih sistemov smiselna takrat, ko ugotavljamo u~inke ve~razli~nih projektov, njihov prispevek k spremembam obstoje~ih struktur in takrat, ko imamo dovoljkakovostnih podatkov. Za zbiranje teh mora biti zadol`ena dolo~ena institucija, ki bi skrbela, da so podatkipopolni in a`urirani. Bolj vpra{ljiva je raba geografskih informacijskih sistemov pri obravnavi invrednotenju enega samega projekta. ^e ta predstavlja poseg v prostor, so delne obdelave {e mogo~e,a bi to v veliki ve~ini primerov pomenilo zahajanje v prevelike podrobnosti, ~esar si pri vrednotenjuregionalne politike ne moremo privo{~iti zaradi omejenega ~asa in finan~nih virov.Zato so geografski informacijski sistemi primernej{i za splo{no in celovito vrednotenje celotnih programov,ki omogo~a {tevilne inovativne pristope, a se je treba pri tem zavedati, da je njihova uporabatehni~no zapletena in draga, ~e ustrezen sistem ni vzpostavljen.6 Viri in literaturaEnotni programski dokument 2004–2006. 2003. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana.Evaluation Design and Management. Evaluating Socio-economic Programmes: Volume 1, 1999, EuropeanCommission, Luxembourg.197