GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Janez Naredmezni vodi, kje je bilo odlo`eno gradivo, spremembe v reliefu …). Slednje je tudi nesmiselno, saj jetreba tudi aktivnosti na podro~ju vrednotenja izvajati preudarno. Na drugi strani je investicija zelo specifi~nain ni smiselno izvajati primerjave na ob~inski ravni ali {ir{e.4 Te`ave pri vrednotenju investicij s podro~ja regionalnepolitike s pomo~jo geografskih informacijskih sistemovKot ka`ejo zgornji primeri, so mo`nosti uporabe geografskih informacijskih sistemov pri posameznemprojektu oziroma investiciji omejene. Razloge za to lahko i{~emo v razmeroma majhnih projektihin njihovi prostorski omejenosti, prepletanju u~inkov izvedene intervencije z u~inki ostalih dogodkovv regiji, nenazadnje pa je pomemben vzrok te`avam tudi pomanjkanje ustreznih podatkov. Javne institucijezbirajo samo podatke, ki se nana{ajo na celotno obmo~je oziroma celotno populacijo. Zato lahko teuporabljamo le za prikaz okvirnih razmer ter za ugotovitev temeljnih smernic razvoja. Slednje je pri vrednotenjuposameznega projekta premalo, saj so razmere na {ir{em obmo~ju rezultat ve~ razli~nih aktivnosti,zato tudi kazalniki odra`ajo delovanje vseh aktivnosti in ne le ene od njih. Naslednja te`ava nastanezaradi zamude pri objavi podatkov. Teh velikokrat nimamo na razpolago, ali pa so ti objavljeni s ~asovnozamudo. Zato ob vrednotenju, ki ga opravimo ob sklepu projekta, v {tevilnih primerih {e ne razpolagamoz zadnjimi podatki. Na primeru manj{ih prostorskih enot je problem tudi zaupnost podatkov.Te`ave nastopijo tudi pri ugotavljanju prelivanja u~inkov projekta na {ir{e obmo~je. Velikokrat jenamre~ mogo~e zaznati u~inke izvedene investicije le v enem delu prostorske enote, ki jo za zbiranjepodatkov uporablja statistika, ve~krat pa u~inki investicije presegajo mejo obmo~ja spremljanja in jedel u~inkov mo~ zaznati na sosednjem obmo~ju.To lahko slikovito ponazorimo z gornjo sliko. V prvem primeru je prostorski vpliv zelo omejen inne presega mati~nega obmo~ja, to je obmo~ja, znotraj katerega se projekt izvaja in za katerega se tudizbirajo podatki (na primer obmo~je ene ob~ine). V drugem primeru vplivi investicije segajo {e na trisosednja obmo~ja. Zato ni dovolj, da poznamo le smernice razvoja relevantnih kazalnikov na mati~nemobmo~ju, temve~ se mora na{e zanimanje raz{iriti tudi na sosednja obmo~ja, ki so jih zajeli vpliviinvesticije. S tem se vrednotenje mo~no zaplete, saj je nenehen problem vpra{anje, kolik{en del vplivovse odra`a v mati~nem obmo~ju in kolik{en v sosednjih obmo~jih. Slednje je problemati~no tudipri uporabi geografskih informacijskih sistemov, saj ne moremo pri~akovati primerljivih rezultatov v vsehobmo~jih, ki se jih izvedena investicija dotika.Z vidika primerljivosti podatkov je {e posebej te`avno ugotavljanje u~inkov pri projektih, ki imajo~ezmejni vpliv. Tu se namre~ razlikujejo razpolo`ljive baze podatkov, kot tudi njihova opredelitev,zaradi ~esar se primerljivost podatkov mo~no okrni.Slika 3: Obmo~ja vplivov izvedene investicije.196