GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri spremljanju in vrednotenju investicij …je pri{lo do povi{anja v razli~nih obdobjih, razmeroma enostavno razberemo povi{anje {tevila le`i{~,ki ga lahko pripi{emo obravnavanemu projektu. ^e pa bi bili investiciji isto~asno kon~ani, bi na obravnavaniprojekt odpadel le del sprememb. S tem bi se vrednotenje mo~no zapletlo. Podoben problembi nastal tudi, ~e bi bili podatki zbrani v dalj{em ~asovnem razkoraku, saj lahko enkraten podatek zabri-{e dinamiko na podro~ju posameznega kazalnika.Drugo dejstvo, ki mo~no ovira vrednotenje tovrstnih projektov in posledi~no tudi uporabo GIStehnologij, je tudi `e prej omenjeni zamik pri objavi podatkov. Podatki so bili objavljeni razmeromapozno, pa {e tu le ti o {tevilu le`i{~. Za celovito vrednotenje nam manjkajo {e podatki o {tevilu gostovin {tevilu no~itev, saj le tako lahko zaobjamemo celoten spekter vplivov. Nesmiselno je namre~ graditinova le`i{~a, ~e se le to kasneje ne odrazi v pove~anju {tevila gostov in no~itev.3.2 Wellness center – Terme 3000 (Moravske Toplice)Namen projekta je bil posodobitev prostorov, v katerih se je prej izvajala terapevtska dejavnost, indopolniti ponudbo z novimi storitvami. Obnovili so poslopje s 3.200 m 2 uporabnimi povr{inami, takoje postal Thermalium, najve~ji wellness terapevtski center v tem delu Evrope (Nacionalno turisti~nozdru`enje 2006).Nalo`ba naj bi s popestritvijo ponudbe pripomogla k dvigu zanimanja za obisk kraja in k ve~ji zasedenostihotelskih in apartmajskih nastanitvenih zmogljivosti, kar naj bi imelo ugoden vpliv na celotnoregionalno gospodarstvo.V wellness centru je delo dobilo {est novih specialistov, nezanemarljivo pa je tudi {tevilo posrednihdelovnih mest v ~asu obnove (po oceni najmanj 25 FTE).Zaenkrat {e ni mogo~e oceniti vpliva izbolj{ane ponudbe na rast {tevila gostov, saj podatkov za obdobjepo odprtju centra (september 2004) {e ni.Tudi sicer je v primerjavi s predhodnim primerom na voljo precej manj podatkov, zaradi ~esar semo`nost uporabe geografskih informacijskih sistemov mo~no zo`i, soo~amo pa se tudi s podobnimite`avami (razmeroma majhen projekt, to~kovno ume{~en …) kot pri gornjem primeru. Mo`nost uporabegeografskih informacijskih sistemov zmanj{a tudi dejstvo, da pri projektu ni ve~jih posegov v prostor.3.3 Izgradnja {tirisede`nice Podkoren s sistemom umetnega zasne`evanja v zgornjem sektorjuPo pridobitvi potrebnih dovoljenj za izgradnjo {tirisede`nice v letu 2003 so v dru`bi RTC @i~niceKranjska Gora v letu 2004 za~eli z gradbenimi deli, ki so jih kon~ali v decembru istega leta.Postavitev {tirisede`nice je zahtevala ve~je posege v okolje predvsem v zgornjem delu, kjer je bilotreba zgraditi obvoznico. Premaknjenih je bilo 35.000 m 3 gradiva, s katerim so zasuli jarek, po kateremje potekala nekdanja `i~nica, s tem pa so pridobili nekaj dodatnih smu~arskih povr{in (RTC@i~nice 2006; PPK 2006).1.265 m dolga {tirisede`nica, z vi{insko razliko 442 m stoji na 12 podpornih stebrih. V eni uri lahkoprepelje okoli 1.500 smu~arjev. Posodobilo se je tudi zasne`evanje. Prenovili so ~rpalki in pove~alinjuno zmogljivost za 40 l/s. Kupili so osem sne`nih topov, ki lahko skupaj v eni uri proizvedejo 500 m 3umetnega snega. Napeljati so morali tudi dodatne elektri~ne vode visoke (2 km) in nizke (4 km) napetostiter izgraditi dve trafopostaji. Za potrebe sne`nih topov so napeljali 2 km vodovoda.Nove naprave omogo~ajo ve~jo varnost smu~arjev, obenem pa so omogo~ile podalj{anje tekmovalneproge.Sklepamo, da so u~inki projekta tudi {ir{i, saj pripomore k privabljanju turistov, to pa se odraziv povpra{evanju po gostinskih in hotelskih storitvah. Nezanemarljiv je tudi ugled, ki ga kraju prinesetekma za svetovni pokal. Dodatne u~inke je imel projekt tudi s posrednimi delovnimi mesti.V tem primeru razpolagamo z razmeroma veliko informacijami, a so te nezadostne, ~e bi hoteligeografske informacijske sisteme uporabiti na primeru projekta (na primer za~rtati, kje potekajo posa-195