GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Janez NaredNa nekdanji Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj so sicer vzpostavili informacijskisistem ISARR, ki naj bi se polnil s podatki o projektih, na podlagi katerih bi bila mo`na potrebnavrednotenja, vendar ni bilo urejeno sistemsko zbiranje podatkov o projektih. Tako so informacije, kijih sistem nudi, izredno pomanjkljive, kar ote`uje vrednotenje dejanskih u~inkov izvedenih projektovv stvarnosti. To je posledica nekaterih nedoslednosti v sistemu spodbujanja regionalnega razvoja, kjerbi morali biti klju~ni nastavki za oba procesa vzpostavljeni tako v postopku dodeljevanja pomo~i, kjerbi se prejemnike obvezalo k sprotnemu poro~anju, kot tudi v samih regionalnih razvojnih programih,ki morajo dajati dovolj izhodi{~nih informacij, ki so potrebne za vrednotenje.Obstoje~i informacijski sistem nudi zaenkrat le seznam projektov z njihovimi najosnovnej{imi podatki(lokacijo, prejemniki sredstev, navezavami na razli~ne razvojne programe), ostali podatki pa serazlikujejo od primera do primera. Ponekod so tako dodane ocene predvidenih horizontalnih vplivov(na okolje, ~love{ke vire, informacijsko dru`bo in enake mo`nosti med spoloma), na~rt financiranjain na~rt izvajanja, vendar so ta podro~ja le redko v celoti izpolnjena. Klju~no je pomanjkanje podatkovo izvajanju projekta, zaradi ~esar ni mo`no zagotoviti enostavnega vrednotenja. Zato je treba doizpopolnitve informacijskega sistema zbirati podatke na samem terenu, kar pa je zamudno, {e zlasti,~e `elimo dobiti podatke o vseh projektih ter podatke v razli~nih ~asovnih obdobjih, s ~imer lahko opredelimointenziteto u~inkov izvedenih aktivnosti.Kljub vsemu si lahko nadejamo, da bo informacijski sistem v prihodnosti za`ivel in nudil dovoljinformacij, ki jih bo mo~ uporabiti za samo vrednotenje izvedenih aktivnosti, kot tudi za {tevilne uporabneznanstvene raziskave, pri katerih se bo lahko s pridom uporabljalo tudi geografske informacijske sisteme.3 Vrednotenje izbranih projektov slovenske regionalne politikeZ vstopom v Evropsko unijo je postala Slovenija upravi~ena do pomo~i evropskih strukturnih skladov,katerih sredstva lahko koristi na podlagi Enotnega programskega dokumenta (2003). V njem sojasno opredeljene prednostne naloge ter posamezni ukrepi, s katerimi `eli Slovenija dose~i svoje cilje –to je pove~anje konkuren~nosti slovenskega gospodarstva, zmanj{anje razvojnega zaostanka za povpre~jemEvropske unije, pove~anje zaposlenosti in zagotovitev uravnote`enega regionalnega razvoja.Na{tete cilje sku{a Slovenija dose~i tudi preko spodbujanja razvoja turisti~nih destinacij, v okvirukaterega se podpirajo investicije v turisti~no infrastrukturo in vlaganja na podro~ju razvoja organizacijskihstruktur.V letu 2004 je bilo na podro~ju spodbujanja turisti~nih destinacij odobrenih devetnajst projektovv skupni vrednosti 19.023.991.000 SIT, za katere je bilo namenjenih 6.527.452.000 SIT subvencij iz dr`avnegaprora~una in iz strukturnih skladov.Glavnina sredstev je odpadla na izgradnjo turisti~ne infrastrukture, manj{i del pa je bil namenjenkrepitvi organizacijskih struktur.Ve~ji investicijski projekti s podro~ja turisti~ne infrastrukture so se v prvi vrsti namenjali za pove-~anje nastanitvenih zmogljivosti (11 projektov), 2 projekta sta se odvijala na podro~ju termalnih inzdravilnih vod, 2 na podro~ju `i~nic ter eden na podro~ju turisti~no-rekreacijskih centrov.Ker ve~ projektov v ~asu, ko smo zbirali podatke {e ni bilo zaklju~enih, smo se odlo~ili za podrobnej{evrednotenje treh projektov, in sicer investicij za izgradnjo:• apartmajskega naselja (Terme Lendava),• Wellness centra (Terme 3000 – Moravske toplice), in• {tirisede`nice Podkoren s sistemom umetnega zasne`evanja v zgornjem sektorju (RTC `i~nice Kranjskagora d. d.).Zaradi namena prispevka se v okviru vrednotenja ne bomo poglabljali v dose`ke izvedenih projektov,temve~ se bomo osredoto~ili na mo`nosti in omejitve pri uporabi geografskih informacijskihsistemov pri vrednotenju izvajanih aktivnosti.192