GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Geografski informacijski sistem kot orodje za dolo~anje prioritetnih obmo~ij prenove mestcije nadstandardnih stanovanj nimamo, zato smo v testnem modelu kot nadstandardna stanovanja definiralitista, ki so maksimalno komunalno opremljena in imajo poleg tega tudi dvigalo in parkirno mesto.Uporaba stanovanj: Eden najbolj pere~ih problemov mestnih sredi{~ je izgubljanje reziden~ne funkcijemestnih sredi{~, selitev prebivalstva na periferijo in spreminjanje izvorne namembnosti stanovanjv poslovne prostorov. Te spremembe vrednotimo na podlagi razmerja med celotnim {tevilom stanovanjin {tevilom tistih, ki se uporabljajo za druge namene. Ohranjenosti reziden~ne funkcije mestnih~etrti je pokazatelj kvalitete mesta.2.2 Dolo~itev meril za vrednotenje in vrednostnih kategorij ter dodajanje ute`Dolo~itev meril je ena te`jih nalog, ker nimamo sprejetih normativov, ki bi predstavljali referen~nevrednosti. Ljubljana, pa tudi druga mesta, ki so sodelovala v projektu Reurban, nimajo ustreznihnormativov za gostoto pozidave v mestnih sredi{~ih, nimajo jasne definicije, kaj je socialno stanovanje,kaj je minimalni standard stanovanj in kak{no je nadstandardno stanovanje, nimajo sprejetihstandardov glede dobre dostopnosti, ustrezne kapacitete javnih servisov na osebo ali povr{ine zelenihpovr{in na prebivalca itd. Zaradi tega smo v na{em primeru normative dolo~ili na osnovi razmerja dopovpre~nih vrednosti, ki veljajo za posamezno mesto kot celoto. V kolikor je vrednost v izbranem obmo~juvi{ja od normativa, smo jo ocenili z +1, v kolikor je enaka normativu, smo jo ocenili z 0 in v kolikorje vrednost ni`ja od normativa, smo jo ocenili z –1.Slika 4: Merila vrednotenja.Na ta na~in smo dobili relativne vrednosti glavnih spremenljivk. Ker pa vse spremenljivke niso enakorelevantne za prenovo, je treba relativnim vrednostim dodati razli~ne ute`i, s katerimi se ovrednotinjihov pomen za prenovo; npr. ko vrednotimo zgodovinska mesta z visoko kvalitetno kulturno dedi{-~ino, je treba ve~jo te`o dati kulturno zgodovinski vrednosti obmo~ja vrednotenja, ~e pa gre za socialnodegradirano obmo~je, so pomembnej{i socialni faktorji. V na~elu naj bi te ute`i dolo~ala mesta samav skladu z njihovimi razvojnimi strategijami.Z upo{tevanjem relativnih vrednosti spremenljivk in ute`i, ki smo jih dodali, smo dobili absolutnevrednosti spremenljivk, se{tevek teh vrednosti pa je dal vrednost kazalca. Na osnovi ocenjenih vrednostismo kazalce razdelili v 3 kategorije od 1–3, na podlagi teh kategorij pa smo dolo~ili nujnost prenoveposameznega obmo~ja. V kategorijo 3 smo uvrstili obmo~ja, ki izkazujejo najve~jo potrebo po prenovi,v kategorijo 1 pa obmo~ja, ki izkazujejo najmanj{o potrebo po prenovi. Vrsto prenove smo dolo~ilina podlagi ocene posameznega indikatorja. V kolikor je imel najslab{o vrednost indikator stanovanjskeprenove, smo torej predlagali kot prioritetno prenovo stanovanjskega fonda, v kolikor je bila najslab-{e ovrednotena kvaliteta urbane strukture, se mora prenova prvenstveno osredoto~iti na izbolj{anje le te.183

Breda Miheli~, Igor BizjakPreglednica 2: Primer ute`i.Kazalci Glavne spremenljivke Ute`iKvaliteta urbanega prostora Gostota zazidave 20 %Urbanisti~ni standard 40 %Kulturno zgodovinska vrednot 40 %Kvaliteta arhitekture Stopnja izkori{~enosti zemlji{~a 20 %Spomeni{ka vrednost 40 %Gradbeno tehni~no stanje 40 %Kvaliteta stanovanj Stavbni tip po {tevilu stanovanj 25 %Zasedenost stanovanj 10 %Stanovanjski standard 50 %Uporaba 15 %Ra~unalni{ka metoda za vrednotenje in dolo~anje prioritetnih obmo~ij prenove je zasnovana tako, dalahko mesta na osnovi prioritet, ki jih dolo~ijo, vrednotijo obmo~ja z vsemi indikatorji ali pa samo tistimi,ki so pomembna za posamezna obmo~ja oziroma probleme. Pomembno pa je, da zbirajo vse tiste podatke,ki so pomembni za vrednotenje razli~nih problemov in na razli~nih ravneh; za vrednotenje velikih obmo-~ij, kot so npr. mestne ~etrti ali celo mestna naselja, morajo upo{tevati vse kazalce, medtem ko za manj{aobmo~ja, kot so npr. kareji, ki so po na{em mnenju najprimernej{e enote za na~rtovanje in izvajanjeprenove, vsi kazalci ne prispevajo k bolj objektivni oceni stanja in jih je pri vrednotenju mogo~e izpustiti.3 Izdelava GIS-aplikacije in preizkus metode3.1 Izdelava GIS-aplikacijePogoj za izdelavo GIS-aplikacije je bil, da mora aplikacija omogo~ati dostop do baze podatkov inizdelavo `elenih analiz z zbranimi podatki na ~im la`ji mo`ni na~in. Logi~na izbira je bila uporaba a-plikacije preko spletnega vmesnika. Na tak na~in lahko vsi uporabniki, ki imajo dostop do svetovnegaspleta, aplikacijo uporabljajo. Programska oprema, ki smo jo v ta namen uporabili je MapServer (medmre`je3), MS Access baza podatkov in rutine izdelane v ActivServerPage okolju.MapServer je razvojno okolje za izdelavo GIS aplikacij narejeno po OpenSource (medmre`je 4) standardih.OpenSource pomeni, da lahko program in njegovo kodo vsakdo prosto uporablja, jo dopolnjujein izbolj{uje. MapServer so razvili na oddelku za naravne vire (Department of Natural Resources) naUniverzi Minnesota v sodelovanju z NASA. Njegova prednost je v tem, da deluje tako na spletnih stre`nikihv MS Windows okolju kot tudi na stre`nikih v Linux okolju. MapServer ni popoln GIS sistem,saj mu manjka veliko funkcij, ki jih imajo pravi GIS sistemi. Dopu{~a pa mo`nost, da mu s pomo~joraznih skriptov kot so PHP, Java Script in Activ Server Pages (ASP) dodamo manjkajo~e funkcije in gapribli`amo dani nalogi.MapServer zna prikazovati ESRI shape datoteke, geokodirane tiff, jpg in png datoteke in je takoidealen za izdelavo geografsko orientiranih spletnih aplikacij, saj je pri nas velika ve~ina prostorskihpodatkov na voljo prav v teh formatih. Tako odpade zamudno pretvarjanje iz formata v format, ki velikokratvklju~uje tudi uporabo drage programske opreme, potrebne za taka pretvarjanja.Za potrebe aplikacije smo morali poleg uporabe MapServerja, izdelati {e nekaj dodatnih programskihrutin za vnos ute`i in prera~unavanje podatkov na podlagi vnesenih ute`i. Te smo izdelali s pomo~joASP in MS Accessove baze podatkov.184

Breda Miheli~, Igor BizjakPreglednica 2: Primer ute`i.Kazalci Glavne spremenljivke Ute`iKvaliteta urbanega prostora Gostota zazidave 20 %Urbanisti~ni standard 40 %Kulturno zgodovinska vrednot 40 %Kvaliteta arhitekture Stopnja izkori{~enosti zemlji{~a 20 %Spomeni{ka vrednost 40 %Gradbeno tehni~no stanje 40 %Kvaliteta stanovanj Stavbni tip po {tevilu stanovanj 25 %Zasedenost stanovanj 10 %Stanovanjski standard 50 %Uporaba 15 %Ra~unalni{ka metoda za vrednotenje in dolo~anje prioritetnih obmo~ij prenove je zasnovana tako, dalahko mesta na osnovi prioritet, ki jih dolo~ijo, vrednotijo obmo~ja z vsemi indikatorji ali pa samo tistimi,ki so pomembna za posamezna obmo~ja oziroma probleme. Pomembno pa je, da zbirajo vse tiste podatke,ki so pomembni za vrednotenje razli~nih problemov in na razli~nih ravneh; za vrednotenje velikih obmo-~ij, kot so npr. mestne ~etrti ali celo mestna naselja, morajo upo{tevati vse kazalce, medtem ko za manj{aobmo~ja, kot so npr. kareji, ki so po na{em mnenju najprimernej{e enote za na~rtovanje in izvajanjeprenove, vsi kazalci ne prispevajo k bolj objektivni oceni stanja in jih je pri vrednotenju mogo~e izpustiti.3 Izdelava GIS-aplikacije in preizkus metode3.1 Izdelava GIS-aplikacijePogoj za izdelavo GIS-aplikacije je bil, da mora aplikacija omogo~ati dostop do baze podatkov inizdelavo `elenih analiz z zbranimi podatki na ~im la`ji mo`ni na~in. Logi~na izbira je bila uporaba a-plikacije preko spletnega vmesnika. Na tak na~in lahko vsi uporabniki, ki imajo dostop do svetovnegaspleta, aplikacijo uporabljajo. Programska oprema, ki smo jo v ta namen uporabili je MapServer (medmre`je3), MS Access baza podatkov in rutine izdelane v ActivServerPage okolju.MapServer je razvojno okolje za izdelavo GIS aplikacij narejeno po OpenSource (medmre`je 4) standardih.OpenSource pomeni, da lahko program in njegovo kodo vsakdo prosto uporablja, jo dopolnjujein izbolj{uje. MapServer so razvili na oddelku za naravne vire (Department of Natural Resources) naUniverzi Minnesota v sodelovanju z NASA. Njegova prednost je v tem, da deluje tako na spletnih stre`nikihv MS Windows okolju kot tudi na stre`nikih v Linux okolju. MapServer ni popoln GIS sistem,saj mu manjka veliko funkcij, ki jih imajo pravi GIS sistemi. Dopu{~a pa mo`nost, da mu s pomo~joraznih skriptov kot so PHP, Java Script in Activ Server Pages (ASP) dodamo manjkajo~e funkcije in gapribli`amo dani nalogi.MapServer zna prikazovati ESRI shape datoteke, geokodirane tiff, jpg in png datoteke in je takoidealen za izdelavo geografsko orientiranih spletnih aplikacij, saj je pri nas velika ve~ina prostorskihpodatkov na voljo prav v teh formatih. Tako odpade zamudno pretvarjanje iz formata v format, ki velikokratvklju~uje tudi uporabo drage programske opreme, potrebne za taka pretvarjanja.Za potrebe aplikacije smo morali poleg uporabe MapServerja, izdelati {e nekaj dodatnih programskihrutin za vnos ute`i in prera~unavanje podatkov na podlagi vnesenih ute`i. Te smo izdelali s pomo~joASP in MS Accessove baze podatkov.184

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!