GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Breda Miheli~, Igor BizjakKvaliteto urbane strukture smo vrednotili z naslednjimi spremenljivkami: gostota zazidave, urbanistandard in kulturna vrednost obmo~ja.Gostota zazidave je razmerje med celotno povr{ino in zazidano povr{ino, ki ka`e na kompaktnostmesta in je hkrati tudi pokazatelj intenzivnosti socialnega `ivljenja. Gostota pozidave v mestnih sredi{~ihje bolj ali manj zgodovinsko pogojena, vendar pogosto ne ustreza ve~ dana{njim merilom kvalitete`ivljenja, zato se nekatera mesta odlo~ajo za zmanj{evanje gostote pozidave v mestnih jedrih z urejanjemnovih odprtih povr{in, trgov ali parkov (npr. Leipzig, Marseille, Aix en Provence). Po drugi stranipa nehumano merilo nekaterih povojnih stanovanjskih sosesk oziroma mestnih obmo~ij, zgrajenih v skladuz doktrino CIAM zahteva tudi zgo{~evanje zazidave z namenom doseganje vi{je kvalitete mestnegaprostora. Skratka prevelika ali pa tudi premajhna gostota zazidave zni`ujeta kvaliteto bivanja v mestnemsredi{~u in pove~ujeta potrebo po fizi~ni prenovi.Urbani standard merimo z dobro opremljenostjo obmo~ja s klju~nimi javnimi servisi (vrtci, {ole,zdravstveni domovi, trgovina), njihovo kapaciteto glede na {tevilo prebivalcev ter dostopnostjo do njih.Slaba opremljenost in slaba dostopnost do javnih slu`b zni`ujeta vrednost obmo~ja in posledi~no pove-~ujeta potrebo po fizi~ni in ekonomski prenovi.Kulturno zgodovinska vrednost obmo~ja predstavlja obseg za{~itenih obmo~ij kulturne dedi{~ine,{tevilo za{~itenih spomenikov in stopnja njihove za{~ite (nacionalni spomeniki, lokalni spomeniki,registrirana dedi{~ina). Ve~ja koncentracija kulturnih spomenikov in dedi{~ine dviguje kvalitetoobmo~ij, slabo vzdr`evanje dedi{~ine pove~uje potrebo prenovi.Kvaliteta arhitekture zavisi od stopnje izkori{~enosti zemlji{~, kulturno zgodovinske vrednosti ingradbeno tehni~nega stanja.Stopnja izkori{~enosti zemlji{~a (FSI) je razmerje med velikostjo parcele, zazidanostjo parcele in{tevilom nadstropij. Maksimalna stopnja zazidanosti zemlji{~a zavisi od lege v mestnem prostoru inje dolo~ena z urbanisti~nim dokumentom. Kljub temu pa izbolj{anje fizi~ne kvalitete urbanega prostorazahteva pogosto tudi korekture v stopnji izkori{~enosti zemlji{~a s posegi v fizi~ni prostor oziromasocialnimi instrumenti.Gradbeni tehni~no stanje: Gradbeno tehni~no stanje smo vrednotili na osnovi starosti in ohranjenostiin ga ocenjujemo s tremi vrednostmi: novo ali pred kratkim prenovljeno, dobro in slabo, ocenapa je rezultat terenskega ogleda.Kvaliteta stanovanja je odvisna od tipa stanovanjske stavbe, standarda stanovanja, zasedenosti inuporabe.Tip stanovanjske stavbe: Vrednost stanovanja se meri glede na tip stanovanjske stavbe in {tevilostanovanj v nadstropju. Ve~jo kvaliteto imajo stanovanja v vilah ali manj{ih blokih in z manj{im {tevilomstanovanj v nadstropju majhno.Zasedenost: Zasedenost stanovanj je razmerje med velikostjo stanovanja in {tevilom stanovalcev.Medtem ko je nizka stopnja zasedenosti stanovanja na~eloma merilo kakovosti, pa je v mestnih sredi{~ihto lahko znak demografskih problemov. Za zgodovinska mestna sredi{~a, ki smo jih analiziraliv projektu Reurban izjemno nizka stopnja zasedenosti stanovanj ni merilo kvalitete pa~ pa odraz demografskihsprememb, predvsem staranja prebivalstva, nara{~anja {tevila majhnih in eno~lanskihgospodinjstev in ve~anja {tevila enostar{evskih dru`in. Obmo~ja, kjer prevladujejo slabo zasedena aliprazna stanovanja, torej zahtevajo prenovo strukture stanovanj.Stanovanjski standard: Merila stanovanjskega standarda so komunalna opremljenost, opremljenostz dvigalom, parkiri{~i, skupnimi prostori itd., vendar za obmo~ja prenove niso posebej dolo~ena.Pravilnik o minimalnih tehni~nih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, UL RS 45/2000in 12/2002 pri nas sicer dolo~a neke minimalne standarde, vendar ti veljajo predvsem za nova stanovanja,medtem ko za prenovo starej{ih niso definirana, vendar pravilnik dopu{~a mo`nost, da se mestnihsredi{~ih minimalne zahteve prilagodijo obstoje~im mo`nostim.Merila za dolo~anje stanovanjskega standarda so razli~na od dr`ave do dr`ave, vendar na splo{no veljakot minimalni standard opremljenost z vodovodom, kanalizacijo in centralno kurjavo. Splo{ne defini-182