GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

More documents

Recommendations

Info

Analiza ranljivosti prostora kot izhodi{~e izvedbe celovite presoje vplivov na okolje5 SklepAnaliza ranljivosti omogo~a preseganje ravni okoljskih poro~il, izdelanih zgolj na temelju subjektivnih,ekspertnih sodb. Analiza ranljivosti odkriva sprejemljivost posegov v kontekstu varstva okoljain posameznih okoljskih sestavin na {ir{em obravnavanem obmo~ju. S tem je omogo~ena objektivnej{asodba o sprejemljivosti plana na posameznem obmo~ju ter primerjava stopnje sprejemljivosti posameznegaobmo~ja z ostalimi potencialnimi obmo~ji za umestitev dolo~enega posega.Analiza ranljivosti omogo~a preseganje pasivnega okoljevarstvenega delovanja, omejenega zgolj napresojanje ponujenih mo`nosti. Z vnaprej{njim odkrivanjem bolj ob~utljivih delov prostora sluì èkot optimizacijsko orodje pri ume{~anju posegov in dejavnosti, s ~imer dobiva zahteva Direktive o presojivplivov glede izvedbe presoje med pripravo plana {e ve~jo operativno vrednost. Cilj okoljske presojeje namre~ izbolj{anje plana in s tem pove~anje njegove okoljske sprejemljivosti.Povsem na mestu bi bilo vpra{anje, ali je lahko analiza ranljivosti, ki pomaga ume{~anju posameznedejavnosti v prostor, tudi temelj za presojo sprejemljivosti te dejavnosti, oziroma ali je potem takapresoja sploh {e potrebna. Proces prostorskega na~rtovanja ni linearen, re{itve pa ne vedno optimalnev pogledu upo{tevanja vseh okoljevarstvenih izhodi{~, toliko bolj, ~e gre za pripravo kompleksnegaplana – prostorskega akta. Prostorsko na~rtovanje je ozna~eno tudi kot usklajevanje interesov. Tudi ~epri na~rtovanju posameznega posega izhajamo iz analize ranljivosti, se v praksi redko zgodi, da je taposeg dejansko ume{~en na najmanj ranljivo obmo~je, temve~ je lokacija rezultat usklajevanja razli~nihinteresov v prostoru. Presoja sprejemljivosti tega posega s pomo~jo modela ranljivosti torej odkriva,kak{en je odmik sprejemljivosti od idealne situacije, primerjajo~ stopnjo ranljivosti na usklajeni lokacijiter stopnjo sprejemljivosti na hipoteti~no idealni lokaciji iz okoljskega vidika, kar vse omogo~a ponovenrazmislek o kon~nih predlogih in morebitna vra~anja v usklajevanje.6 Viri in literaturaBina, O. 2001: Strategic environmental assessment of transport coridors. Lessons learned comparingthe methods of five Member States. London, European Commission, DG Environment, EnvironmentalResources Management: 103 str.Directive 2001/42/EC of the European Parliament and of the Council of 27 June 2001 on the assessmentof the effects of certain plans and programmes on the environment. Official Journal L 197, 21/07/2001P. 0030–0037.Hopkins, L. 1977: Methods for generating land suitability maps. A comparative evaluation. Journal ofthe American Institute of Planners, 43, 4: 386–400.Implementation of Directive 2001/42 on the assessment of the effects of certain plans and programmeson the environment. 2003. Luxembourg, European Commission, Office for Official Publicationsof the European Communities: 63 str.Maru{i~, J. 1993: Optimizacijski postopki kot sredstvo za vklju~evanje varovalnih presoj v celokupnoin z okoljem skladno prostorsko na~rtovanje. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Katedra za krajinskoarhitekturo: 86 str.Maru{i~, J. 1994: Strokovne podlage za izdelavo predpisa o podrobnej{i vsebini in metodologiji za izdelavo{tudije za celovito presojo vplivov na okolje. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za krajinskoarhitekturo: 50 str.Maru{i~, J., Mlakar, A. 2004:Vklju~evanje analiz ranljivosti v razli~ne ravni urejanja prostora.Zaklju~no poro~ilo. Raziskovalno-razvojni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa»Konkuren~nost Slovenije 2001–2006«. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za krajinskoarhitekturo in LUZ d. d., Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za {olstvo znanost in razvoj:124 str.175
Ale{ MlakarMlakar, A. 1999: Alternative proposals and landscape protection. Agriculturae conspectus scientificus,64, 4: 275–285.Mlakar, A., Maru{i~, J. 2000: Ranljivost okolja in vpra{anje prostorske informacijske enote, kot ga jenakazal projekt ONIX-GPOV. Urbani izziv, 11, 1: 96–101Primerjalna {tudija variant DV 2 × 110 kV Polje – RTP Vi~. 2002. Ljubljana, LUZ d. d., Elektro Ljubljanad. d.: 78 str.Primerjalna {tudija variant za avtocesto na odseku Vrba–^rnivec. 1998. Ljubljana, LUZ d. d., Ministrstvoza okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj: 89 str.Prostorska zasnova. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. 2002. Ljubljana, Mestna ob~ina Ljubljana:132 str.Wood, C. 1995: Environmental impact assessment. A comparative review. Harlow, Longman Scientific& Technical: 337 str.176
Page 1:
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMIV S
Page 6 and 7:
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKISISTEMI V S
Page 8 and 9:
VSEBINAUvodnik ....................
Page 10 and 11:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 9-11, Lj
Page 12:
Uvodnikaplikacije geografskih infor
Page 15 and 16:
Klemen Zak{ek1 UvodV svojih za~etki
Page 17 and 18:
Klemen Zak{ekprimeru lahko gledamo
Page 19 and 20:
Klemen Zak{ekSlika 4: Meritve senzo
Page 21 and 22:
Klemen Zak{ekSlika 6: âs izpostavl
Page 24 and 25:
IZDELAVA ORTOPODOB IZ SATELITSKIH P
Page 26 and 27:
Izdelava ortopodob iz satelitskih p
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
Page 36 and 37:
Integriranje podatkov reliefa Slove
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42:
Page 45 and 46:
Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
Page 47 and 48:
Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
Page 49 and 50:
Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
Page 51 and 52:
Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
Page 54 and 55:
GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
Page 56 and 57:
Geoinformacijska orodja in obdelava
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
Page 64 and 65:
Prostorska porazdelitev trajanja so
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72:
Page 75 and 76:
Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
Page 77 and 78:
Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
Page 79 and 80:
Marko Komaccelo od povr{ine razreda
Page 81 and 82:
Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
Page 83 and 84:
Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
Page 85 and 86:
Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 96 and 97:
GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
Page 98 and 99:
Geoinformacijska podpora vodni bila
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
Page 106 and 107:
Analiza odvisnosti indeksa baznega
Page 108 and 109:
Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
Page 116 and 117:
Spreminjanje struge reke Save na Lj
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
Page 134 and 135: GIS v Sloveniji 2005-2006, 133-139,
Page 136 and 137: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mreè v sever
Page 226 and 227:
Uporaba daljinskega zaznavanja za o
Page 228 and 229:
Page 230 and 231:
Page 232 and 233:
Page 234 and 235:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
Page 236 and 237:
Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
Page 238 and 239:
Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
Page 240 and 241:
Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
Page 242 and 243:
Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
Page 244 and 245:
GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
Page 246 and 247:
GIS na podro~ju varstva rastlin pre
Page 248 and 249:
Page 250 and 251:
Page 252 and 253:
Page 254 and 255:
UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
Page 256 and 257:
Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
Page 258 and 259:
Page 260 and 261:
Page 262 and 263:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
Page 264 and 265:
Izbira mreè za prostorsko analizo
Page 266 and 267:
Page 268 and 269:
Page 270 and 271:
Page 272 and 273:
VE^STOPENJSKI MODEL DOLOÂNJA UNIFO
Page 274 and 275:
Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
Page 276 and 277:
jVe~stopenjski model dolo~anja unif
Page 278 and 279:
Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
Page 280 and 281:
MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
Page 282 and 283:
Mo`nosti analize in prikazovanja st
Page 284 and 285:
Page 286 and 287:
Page 288 and 289:
UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMOÎJ
Page 290 and 291:
Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
Page 292 and 293:
Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
Page 294 and 295:
INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
Page 296 and 297:
Integrirana uporaba globalnega sist
Page 298 and 299:
Integrirana uporaba globalnega sist
Page 300 and 301:
SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
Page 302 and 303:
Spletne storitve Agencije Republike
Page 304 and 305:
Page 306 and 307:
Page 308 and 309:
Page 310 and 311:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
Page 312 and 313:
Spletna storitev za upravljanje in
Page 314 and 315:
Page 316 and 317:
Page 318 and 319:
Page 320 and 321:
INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORM
Page 322 and 323:
Infrastruktura za prostorske inform
Page 324 and 325:
Page 326 and 327:
Page 328:
327
show all

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?