GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Ale{ MlakarSlika 3: Primer prostorske izbolj{ave (izbor okoljsko (najbolj) sprejemljive variante trase avtoceste)in tehnolo{ke oziroma prostorsko ureditvene izbolj{ave (poglobitev trase avtoceste zaradi zmanj{anjaobremenitve okoli{ki naselij s hrupom ter zasaditev bre`in) (Primerjalna … AC … Vrba–^rnivec 1998).lahko uveljavijo samo preko izbire alternative, ki je za okolje najmanj {kodljiva (Maru{i~ 1993, 70). Predlagateljposega obi~ajno lahko uresni~i cilje na razli~ne na~ine, vsak od teh na~inov pa ima razli~ne vplivena okolje. Ob identi~ni uresni~itvi ciljev je smiselno vedno izbrati tisto alternativo, ki v najmanj{i merivpliva na okolje.Rezultat analize ranljivosti je prostorizirana informacija o bolj ali manj ob~utljivih delih prostorazaradi izvedbe dolo~enega posega ali dejavnosti. Ugotovitve, pridobljene z analizo ranljivosti, narekujejodvojno delovanje v postopku prostorskega na~rtovanja, ki se navezuje na dve sicer{nji mo`ni oblikire{evanja okoljskih problemov (Maru{i~ 1993):1. Ugotovitve lahko narekujejo prostorske oziroma lokacijske izbolj{ave, spremembe mesta posega oziromaizoblikovanje prostorskih alternativ. To pomeni uveljavljanje varstvenih izhodi{~ z iskanjemza okolje najmanj obremenjujo~ega prostorskega polo`aja.2. ^e se ranljivemu obmo~ju ni mo~ izogniti, pa opozarjajo na potrebo po tehnolo{kih izbolj{avah,spremembah tehnologije ali izoblikovanju tehnolo{kih alternativ oziroma prostorsko ureditvenih(oblikovalskih) izbolj{avah. To pomeni uveljavljanje varstvenih izhodi{~ s pomo~jo za okolje najmanjobremenjujo~e tehnologije obratovanja neke dejavnosti oziroma s pomo~jo izvedbe podrobnej{ihprostorskih ureditev na na~in, da se omilijo negativni vplivi posega na okolje.Okoljevarstveno delovanje v okviru prostorskega na~rtovanje je preve~krat omejeno zgolj na presojanjeokoljske sprejemljivosti ponujenih mo`nosti, brez vedenja, ali obstajajo {e kak{ne drugemo`nosti. Analiza ranljivosti slu`i `e iskanju lokacij oziroma alternativ posega. ^e je pri analizi uporabljenrastrski sistem, potem celo vsaka celica, ki pomeni osnovno informacijsko enoto, postane posebnevrste alternativa. Na ta na~in so okoljevarstvene zahteve vklju~ene v poseg `e na samem za~etku, sajalternativ, ki posegajo v ranljivej{a obmo~ja ali v obmo~ja nedopustnega vpliva, sploh ne predpostavimo,razen seveda, ~e izkazujejo izredno privla~nost za sam poseg, pri ~emer pristopimo k prikazuvarovalnih in razvojnih vidikov v primerjalni {tudiji variant.V okviru same primerjave variant lahko te prostorsko prekrijemo z modelom ranljivosti in variante primerjamo,ugotavljamo, katera od alternativ bi povzro~ila najmanj{e vplive na posamezne okoljsko prostorskesestavine (s pomo~jo delnih modelov ranljivosti) oziroma na celoto (s pomo~jo skupnega modela ranljivosti).Vplive je mo`no tudi numeri~no izraziti (z dol`ino poteka ali obsegom zasedbe obmo~ij z razli~nostopnjo ranljivosti) in pridobiti objektivnej{o sodbo o sprejemljivosti posamezne primerjane variante.174