GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Analiza ranljivosti prostora kot izhodi{~e izvedbe celovite presoje vplivov na okolje3 Analiza ranljivosti kot izhodi{~e okoljske presojeAnaliza ranljivosti, pripravljena za {ir{a obmo~ja, npr. obmo~je ob~ine, odkriva sprejemljivost posegovv kontekstu varstva okolja in posameznih okoljskih sestavin na celotnem obmo~ju, kjer bi bilo mo`nouresni~iti na~rtovano prostorsko ureditev – obmo~ju mo`nih alternativ. Pri celoviti presoji torej ne sodimole o vplivu na »prizadetem« obmo~ju, temve~ tudi o potencialnih vplivih, ki bi bili posledica umestitveposega na drugih delih prostora. Hkrati je mo`no opredeliti prostorsko razse`nost posega v povezaviz obmo~ji z razli~nimi stopnjami ranljivosti oziroma sprejemljivosti.Prostorska zasnova Mestne ob~ine Ljubljana, ki je obravnavana kot primer, formalno sicer ni bilapodvr`ena celoviti presoji, na pobudo naro~nika pa je bila, zaradi pomembnosti te vsebine in potrebusklajevanja z za razvoj kmetijstva pristojno slu`bo mesta, opravljena tudi presoja vplivov predlaganih{iritev poselitvenih obmo~ij na kmetijstvo oziroma kmetijska zemlji{~a.Izhodi{~e presoje je bila analiza ranljivosti pridelovalnega potenciala kmetijskih zemlji{~. Analizaje bila opravljena s pomo~jo programa ProVal2000. Osnovno vodilo analize je bilo, da mora analizazajeti ves prostor, znotraj katerega so {e bile mo`ne alternative umestitve na~rtovanih dejavnosti. Uvodomaje bila ustvarjena predstava o vseh mo`nih vplivih, ki jih imajo lahko obravnavane dejavnostiv prostoru. Prostor namre~ ni ranljiv sam po sebi, temve~ je vedno ranljiv na nek poseg ali dejavnost.Klju~ni korak analize je bila jasna konceptualizacija modela, ki je izhajala iz opredelitev v zvezi z okoljemin posegom. Pri konceptualizaciji modela so bili opredeljeni kriteriji ugotavljanja ranljivosti, kiso izhajali iz ugotovitve, do kak{nih dejanskih vplivov bi pri{lo in v kak{nih prostorskih situacijah bibili vplivi izrazitej{i, ter razmisleka, kako (s ~im) opisati ranljivost v prostoru. Analiza je izhajala iz prostorskihpodatkov (osnovnih, izvedenih), ki so bili potrebni oziroma relevantni ter hkrati na voljo oziromav okvirih racionalnega dela (~asa in denarja) dosegljivi.Ko je bil opravljen nabor podatkov vklju~enih v model ranljivosti, je bil oblikovan t. i. model vrednostnegaopisa podatkov. To pomeni, da je bila ranljivost izra`ena z enotami vpliva, z lestvico vrednostimed dvema poloma sprejemljivosti posega. Ugotavljano je bilo, v kak{nem medsebojnem odnosu soposamezne ocene vpliva in prostorski podatki, to pomeni, da je bila vsaki kategoriji posameznega podatka,ki je bil vklju~en v model, pripisana ocena iz predhodno opredeljene lestvice (npr. od 0 – ni vplivado 5 – nedopusten vpliv) in ta ocena je bila nato posredno vezana na vsako celico. Pri dolo~anju stopnjeranljivosti so bili upo{tevani pogoji, ki so izhajajo iz:• naravnih zna~ilnosti,• dosedanje rabe,• obremenitve okolja,• ogro`enosti prostora in• normativov in standardov dopustnih obremenitev okolja.Prekrivanje posameznih podatkovnih slojev oziroma vrednostnih opisov je bilo opravljeno z neposrednimprirejanjem ocen. To pomeni, da so bile ocene vplivov prirejene kombinacijam posameznihkategorij podatkov. Ta na~in je za izdelavo modela ranljivosti bolj smiseln, saj temelji na predpostavki,da je pri opredeljevanju bolj ali manj ranljivih obmo~ij klju~na sopojavnost dolo~enih prostorskih prvin.Analiza ranljivosti pridelovalnega potenciala se je izkazala kot u~inkovito orodje presoje, saj je bilomo~ objektivno ugotoviti stopnjo in obseg vpliva razli~nih ve~jih razvojnih obmo~ij (obkro`ena obmo~jana sliki 2) na kmetijska zemlji{~a. Analiza ranljivosti pridelovalnega potenciala (slika 2, v sredini)v primerjavi z informacijo o t. i. najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ih kot formaliziranem prostorskem podatku(slika 2, spodaj) nudi neprimerno bolj relevantno informacijo o kakovosti kmetijskih zemlji{~. Bistvenaprednost analize ranljivosti v primerjavi z uporabo osnovnih prostorskih podatkov je zmo`nost upo-{tevanja specifi~nosti konkretnega prostorsko na~rtovalnega oziroma presojevalnega problema. Enaklju~nih pomanjkljivosti vrste okoljskih presoj je, da temeljijo zgolj na ugotavljanju dejstva prostorskegaposega v posamezno, praviloma formalno varovano obmo~je, ne upo{tevajo pa specifi~nostina~rtovanega posega in tak{nega obmo~ja, re`ima oziroma varovanih vrednot v tak{nem obmo~ju, torej171