GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Ale{ Mlakar1 UvodZaradi sprejema Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in sveta o presoji vplivov nekaterih na~rtovin programov na okolje (Directive … 2001) je bil leta 2003 v Zakonu o varstvu okolja (UL RS 39/2006,uradno pre~i{~eno besedilo) spremenjen in zahtevam direktive prilagojen postopek celovite presoje vplivovna okolje.Prenos dolo~il direktive v na{ pravni red prina{a pove~anje pomena varstvenih izhodi{~ v prostorskemna~rtovanju. Cilj presoje je namre~ vklju~evanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanjena~rtov in programov, saj direktiva dolo~a, da se okoljska presoja izvede med pripravo na~rta ali programain preden se ta sprejeme ali vlo`i v zakonodajni postopek.Na~in izdelave okoljskega poro~ila kot strokovnega gradiva za izvedbo postopka celovite presojevplivov dolo~a Uredba o okoljskem poro~ilu in podrobnej{em postopku celovite presoje vplivov izvedbeplanov na okolje (UL RS 73/2005). Uredba ne dolo~a metodologije ugotavljanja vplivov na okoljein s tem dopu{~a mo`nost, da je okoljsko poro~ilo pripravljeno na razli~ne na~ine. Tak{no zakonskoizhodi{~e samo po sebi ni problemati~no, saj sovpada s predpostavko, da mora tudi metodologijaugotavljanja vplivov upo{tevati specifiko posameznih prostorsko na~rtovalnih oz. presojevalnih problemov.@al ~as intenzivnega pri~etka izdelave okoljskih poro~il ka`e, da se bodo okoljska poro~ila:• izdelovala predvsem na osnovi subjektivnih, ekspertnih sodb,• vklju~evala prete`no besedne opise,• temeljila zgolj na neposrednemu in nekriti~nemu prevzemanju informacij iz obstoje~ih baz prostorskihpodatkov ter• predstavljala zgolj potrdilo o okoljski sprejemljivosti plana oziroma planiranega posega.Vse od za~etka zakonske obveze presoje vplivov na okolje je namre~ najbolj problemati~en namenugotavljanja vplivov, ki bi moral biti bolj jasen, to je dovolj zgodnja vklju~itev (okolje)varstvenega mehanizmav na~rtovanje, postopek sprejemanja odlo~itev in pripravo aktov povezanih z urejanjem prostora,z namenom na~rtovati oziroma optimizirati posege na na~in, da ti v ~im manj{i mo`ni meri razvrednotijookolje.V `elji pove~ati u~inkovitost in objektivnost postopka celovite presoje vplivov na okolje je namenprispevka izpostaviti povezanost presoje s {tudijo ranljivosti prostora, ki jo opredeljuje Zakon o urejanjuprostora (UL RS 110/2002, 8/2003, 58/2003) oziroma Prostorski red Slovenije (UL RS 76/2004).Te povezave veljavna zakonodaja eksplicitno `al ne vzpostavlja, na sre~o pa se je zaveda vsaj del prostorskona~rtovalne prakse.2 Analiza ranljivosti prostoraAnaliza ranljivosti prostora je, tako kot celovita presoja vplivov na okolje, orodje preventivnega okoljevarstvenegadelovanja. V prostorskem na~rtovanju je klju~ni problem, ki naj ga razre{imo, iskanjeustreznega mesta ali dela prostora za dolo~eno dejavnost oziroma rabo. Klju~ni preventivni varstveniukrep je torej optimizacija lokacije posega.Analiza ranljivosti oziroma ugotavljanje ob~utljivosti prostora je metoda (mehanizem, opravilo,postopek), s pomo~jo katere ugotovimo bolj ranljive oziroma ob~utljive dele prostora za nek poseg alirazvojno dejavnost.Ne glede na uporabljeni termin, izhodi{~a oziroma na~in izdelave je bistveni namen analize ranljivosti,poenostavljeno, v opredeljevanju delov prostora, kamor naj ne bi umestili dolo~ene dejavnostiali dolo~enega posega in s tem zmanj{evanje negotovosti o sprejemljivosti dejavnosti ali posega z vidikavarstva okolja. Z analizo ranljivosti je mo~ simulirati mo`ne vplive na~rtovanih dejavnosti ali posegovna okolje, s ~imer je dana tudi mo`nost presojanja o njihovi sprejemljivosti.170