GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Kartiranje normativnega znanja: spoznavni zemljevidi in GISprilagoditi tako metodo anketiranja kakor tudi na~rtovalni postopek. Nekatere mo`nosti, kot so uporabaspoznavnih zemljevidov in klastrske analize za anketiranje ter analiza spoznavnih zemljevidovz regresijsko analizo za pripravo alternativnih prostorskih re{itev bodo predstavljene v nadaljevanju.2.1 Spoznavni zemljevidiSpoznavni zemljevidi so mentalne predstave informacij, ki jih imajo posamezniki o okolju (Golledgein Stimson 1997), nekak{en notranji geografski informacijski sistem, ki poleg prostorsko relacijskihpodatkov vsebuje tudi atribute ter (eksplicitne ali implicitne) individualizirane in sociokulturno pogojenezaznave in vrednote. V nasprotju z ra~unalni{kimi GIS-i informacije tu niso nalo`ene lo~eno, potematskih slojih, temve~ celostno, v obliki sinteti~nih kart. Izdelava spoznavnih zemljevidov je intuitivnipostopek, v katerem se vrednote in cilji formulirajo v enotni obliki (Weiner in sod., 1998; Kersten 1996).Ta postopek lahko vsebuje zelo kompleksne procese kot je npr. ve~kriterijsko vrednotenje, v kateregaje zajeta cela vrsta kompleksnih informacij, ki se jih vpra{ani ob risanju zemljevida morebiti niti nezaveda. V zarisani opredelitvi je zdru`eno znanje o fizi~ni stvarnosti, vrednote, pa tudi strategije razre{evanjamo`nih konfliktov med razli~nimi potrebami po razvoju in varstvu kakovosti v prostoru(Maru{i~ 2000). Lahko pa je ta postopek tudi zelo preprost, odvisno od posameznikovih spoznavnihprocesov, povezanih s konkretnim problemom.Risanje spoznavnih zemljevidov si torej lahko predstavljamo kot neke vrste grafi~no anketiranje.Z razlago spoznavnega zemljevida lahko razbiramo razli~ne plasti znanja, na osnovi katerih je zemljevidnastal, od gole inventarizacije dejstev o prostoru, do znanja o procesih in zakonitostih v prostoru,od vrednostih predstav o prostoru do planskih opredelitev.Spoznavne zemljevide so za~eli uporabljati v 60-ih letih prej{njega stoletja za analizo strukture inidentitetnih elementov prostora (Lynch 1960) ter za ugotavljanje vrednostnih stali{~ o prostoru(Gould 1975). Tudi v prostorskem na~rtovanju risanje spoznavnih zemljevidov ni nova metoda, pri~emer so spoznavni zemljevidi najve~krat uporabljeni kot vhodni podatki v klasi~ni intuitivni planerskipostopek (Macnab 1998) ali kot del geografske informacijske podpore (Ventura in sod. 1998; Harrisin Weiner 1998). Pri ve~ini pristopov anketiranci (do)ri{ejo dolo~ene vsebine na topografske ali tematskekarte. Opisani so pristopi z individualnimi vpra{alniki (Poli~ in sod. 2000) in taki, kjer risanje potekana delavnicah in so karte rezultat skupne odlo~itve (Harris in Weiner 1998; Macnab 1998; Ventura insod. 1998). Ra~unalni{ka tehnologija z GIS-i in spletom (Kingston in sod. 1999; Carver in sod. 1998)pa omogo~a tudi bolj avtomatiziran zajem in analizo znanja, npr. neposredno vna{anje odgovorov v ra-~unalnik, sprotno izdelavo profila uporabnika, analizo uporabnikov in kri`anje njihovih lastnostiz izra`enimi mnenji.Omejitve te metode izhajajo predvsem iz tehnike risanja zemljevida, ki zahteva visoko stopnjo abstrakcije,kar lahko nekaterim ljudem predstavlja veliko te`avo. Te`avna naloga je tudi interpretacija – razbiranjerazli~nih plasti znanja v spoznavnih zemljevidih (Weiner in sod. 1998; Golobi~ 1999; Poli~ in sod. 2000).Razlago lahko olaj{a uporaba dodatnih vpra{anj, ki osvetlijo razloge za prostorske opredelitve (Poli~ 1991),ali uporaba vrednostnih kart kot podlage za risanje (Ventura in sod. 1998). Primerov interpretacije spoznavnihzemljevidov s formalnimi oblikami analize v literaturi skoraj ni. Poskus take interpretacije jebil pripravljen v primeru anketiranja manj{ega vzorca populacije v ob~ini Ajdov{~ina (Bartol in sod. 1998),ki pa je bil zaradi ve~inoma nominalnih podatkov omejen na obdelavo s sorazmerno preprosto metodokri`nih tabel.Regresijska analiza je kompleksnej{a metoda, s katero je mo`no ne le identificirati, temve~ tudi opisatirazmerje med ve~ spremenljivkami v sistemu (npr. Silvennoinen in sod. 2001; Burley in Brown 1995).Model tehtane vsote, s katerim se najpogosteje re{uje probleme ve~kriterijskega vrednotenja, dobimov tem primeru iz regresijske ena~be. Vendar pa je uporaba regresijske analize omejena na {tevil~ne spremenljivke.161