GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Mojca Golobi~1 UvodPlaniranje je dejavnost, ki povezuje znanje z delovanjem (Friedman 1973), kar zahteva uporaboustreznih metod tako za razumevanje in raziskovanja stvarnosti, kakor tudi za postavljanje norm: ciljevin strategij za njihovo doseganje. V 60-ih letih so se v prostorskem planiranju uveljavili znanstveni pristopi,n.pr. racionalno – vseobse`no planiranje (Johannesen in sod. 1998; Lyle 1985), ki temeljijo naracionalnih analizah prostora ter na znanju strokovnjakov. Z uveljavljanjem ra~unalni{kih metod, kotso geografski informacijski sistemi (GIS), sistemi za podporo odlo~anju in ekspertni sistemi, so ti pristopipridobili na veljavi, te`i{~e raziskovalnega dela pa se je usmerilo na probleme pridobivanja znanjao fizi~ni stvarnosti ter kakovosti in predelave podatkov. Rezultat teh prizadevanj je vrsta orodij, ki danesomogo~ajo u~inkovito izpopolnitev znanja o stvarnosti, med tem ko se metode in orodja za pridobivanjenormativnega znanja niso enakovredno razvili. Predpostavke o vrednotah, tveganjih, sprejemljivostistro{kov in koristi tako najve~krat ostanejo v domeni ekspertnega dolo~anja ter implicitne v odlo~itvah(Healey 1996). Kljub uporabi vrhunske strokovne vednosti se zato pogosto dogaja, da so predlaganere{itve neustrezne in neskladne s pri~akovanji javnosti. Pogledi na to, kaj je npr. dru`beno ustrezna raba,so odvisni od posameznikovih vrednot in potreb in se zato pogosto razlikujejo od ekspertno ali tr`noopredeljenih, prav tako pa se razlikujejo med posamezniki oz. skupinami. Pogosto se zdi, da so pri~akovanjavpletenih preve~ razli~na, konfliktna ali pa sploh preslabo izoblikovana, da bi jih bilo mogo~eprevesti v konsistenten predlog razvoja, zapisanega v prostorskem na~rtu, ki bi bil poleg tega {e sprejemljivza vse prizadete. Vsekakor so se pristopi, ki temeljijo na izpopolnjevanju strokovne vednostiz novimi dejstvi, meritvami, izra~uni, v tem pogledu izkazali za neu~inkovite. Zlasti v tistih delih postopka,ki zadevajo vrednotenja, primerjave in izbiro re{itev, bi morale biti vrednote in stali{~a uporabnikovpomemben vir spoznanj (Irwin in sod. 1999).Prostorsko na~rtovanje torej potrebuje metode, ki bi z vklju~evanjem neformalnega normativnegaznanja uporabnikov pomagale u~inkovito identificirati cilje, jih prevesti v prostorske re{itve in jihuskladiti v sprejemljivo in izvedljivo prostorsko re{itev. Prispevek predstavlja eno od mo`nih metodza pridobivanje neformalnega znanja o spreminjanju prostora. Poleg tega, da `elimo na ta na~in izbolj-{ati predloge planskih re{itev, lahko tudi priskrbimo skupni jezik komunikacije med strokovnjaki injavnostjo ter podpremo dejavno vklju~evanje prizadetih in zainteresiranih v postopek iskanja re{itevin odlo~anja.2 Metode pridobivanja normativnega znanjaZa pridobivanje in uporabo normativnega znanja v planerskem procesu se najpogosteje uporabljatadve skupini metod: anketiranje in participativni pristopi. Prednosti anket so predvsem mo`nostzajema znanja v {ir{i populaciji in bolj enakomerno glede na razli~ne zna~ilnosti posameznikov. V primerjavis participativnimi pristopi pa je njihova slabost predvsem ta, da zajamejo le prerez znanjav dolo~enem ~asu, med tem ko participativni pristopi omogo~ajo spreminjanje in oblikovanje znanjakot odziv na alternativne mo`nosti sprememb. Mo`nosti uporabe informacijske tehnologije so pri obehskupinah metod velike, ~etudi {e zdale~ ne izkori{~ene. Ovira je zlasti zahteva po dolo~eni stopnji formalizacijeoz. eksplikacije znanja, ki zahteva dolo~ene na~ine zajema in predelave pridobljenega znanja.Neformalno znanje uporabnikov pa je po svoji naravi subjektivno, kontekstualno specifi~no in intuitivno,zaradi ~esar je najve~krat izklju~eno iz na~rtovalnega postopka.Med prostorskimi na~rtovalci je dokaj uveljavljeno prepri~anje, da si z rezultati javnomnenjskihanket ne morejo koristno pomagati (Maru{i~ 2000). V anketi izra`ene `elje in namere se namre~ nana-{ajo na obstoje~o situacijo in vlogo izpra{evancev, ne pa na tiste okoli{~ine, ki bi nastale z njihovimuresni~evanjem ali z uresni~enjem `elja drugih (Poli~ in sod. 2000; Mlinar 1983). Da bi z javnomnenjskoraziskavo dobili znanje, ki bi ga uporabili pri usmerjanju iskanja re{itev, je treba ustrezno160