GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZNAVNI ZEMLJEVIDI IN GISMojca Golobi~Urbanisti~ni in{titut Republika SlovenijeTrnovski pristan 2, 1000 Ljubljanamojca.golobic@uirs.siGIS v Sloveniji 2005–2006, 159–168, Ljubljana 2006UDK: 711:528.9:659.2IZVLE^EKKartiranje normativnega znanja: spoznavni zemljevidi in GISPredstavljena je metoda za pridobivanje in vklju~evanje neformalnega normativnega znanja v postopekprostorskega na~rtovanja z namenom pribli`ati prostorske na~rte potrebam in `eljam prebivalcev in izbolj-{ati komunikacijo med strokovnjaki in uporabniki v lokalnih skupnostih. Metoda temelji na zajemu znanjaz anketiranjem s spoznavnimi zemljevidi. Interpretacija zemljevidov, ki je najzahtevnej{i vidik njihove uporabev prostorskem na~rtovanju, je izvedena s formaliziranimi postopki, kot so grafi~na vsota ter regresijskaanaliza. Ti omogo~ajo sintezo spoznavnih zemljevidov s prostorskimi podatki in z ekspertnimi modeli v alternativnepredloge rabe prostora, ki izhajajo iz vrednostnih opredelitev identificiranih interesnih skupin.Preizkus metode na primeru na~rtovanja namenske rabe za ob~ino Komenda je pokazal, da lahko vodi k boljkomunikativnemu in vklju~evalnemu na~inu prostorskega na~rtovanja in prinese tudi nove, z interesi prebivalcevusklajene re{itve.KLJU^NE BESEDEspoznavni zemljevidi, pridobivanje znanja, na~rtovanje rabe prostora, GISABSTRACTMapping normative knowledge: mental maps and GISA methodology for acquisition and use of informal normative knowledge within land use planning proceduresis presented. The resulting plans should better reflect the needs and aspirations of concerned people,while the knowledge acquisition process itself would help to improve the communication between the expertsand the local public. The methodology is based on opinion survey with the use of graphic response options(mental maps). The interpretation, being the most difficult part of the mental map technique is supportedby a set of formal tools such as graphic summation and regression analysis. These enable the synthesisof mental maps, spatial data and expert evaluation models into interest specific alternative land use proposals.The test of the proposed methodology in a pilot region has shown its value for a more communicativeand participative way of planning, which may also bring new solutions, corresponding to the expectationsof local people.KEYWORDSmental maps, knowledge acquisition, land use planning, GIS159
Mojca Golobi~1 UvodPlaniranje je dejavnost, ki povezuje znanje z delovanjem (Friedman 1973), kar zahteva uporaboustreznih metod tako za razumevanje in raziskovanja stvarnosti, kakor tudi za postavljanje norm: ciljevin strategij za njihovo doseganje. V 60-ih letih so se v prostorskem planiranju uveljavili znanstveni pristopi,n.pr. racionalno – vseobse`no planiranje (Johannesen in sod. 1998; Lyle 1985), ki temeljijo naracionalnih analizah prostora ter na znanju strokovnjakov. Z uveljavljanjem ra~unalni{kih metod, kotso geografski informacijski sistemi (GIS), sistemi za podporo odlo~anju in ekspertni sistemi, so ti pristopipridobili na veljavi, te`i{~e raziskovalnega dela pa se je usmerilo na probleme pridobivanja znanjao fizi~ni stvarnosti ter kakovosti in predelave podatkov. Rezultat teh prizadevanj je vrsta orodij, ki danesomogo~ajo u~inkovito izpopolnitev znanja o stvarnosti, med tem ko se metode in orodja za pridobivanjenormativnega znanja niso enakovredno razvili. Predpostavke o vrednotah, tveganjih, sprejemljivostistro{kov in koristi tako najve~krat ostanejo v domeni ekspertnega dolo~anja ter implicitne v odlo~itvah(Healey 1996). Kljub uporabi vrhunske strokovne vednosti se zato pogosto dogaja, da so predlaganere{itve neustrezne in neskladne s pri~akovanji javnosti. Pogledi na to, kaj je npr. dru`beno ustrezna raba,so odvisni od posameznikovih vrednot in potreb in se zato pogosto razlikujejo od ekspertno ali tr`noopredeljenih, prav tako pa se razlikujejo med posamezniki oz. skupinami. Pogosto se zdi, da so pri~akovanjavpletenih preve~ razli~na, konfliktna ali pa sploh preslabo izoblikovana, da bi jih bilo mogo~eprevesti v konsistenten predlog razvoja, zapisanega v prostorskem na~rtu, ki bi bil poleg tega {e sprejemljivza vse prizadete. Vsekakor so se pristopi, ki temeljijo na izpopolnjevanju strokovne vednostiz novimi dejstvi, meritvami, izra~uni, v tem pogledu izkazali za neu~inkovite. Zlasti v tistih delih postopka,ki zadevajo vrednotenja, primerjave in izbiro re{itev, bi morale biti vrednote in stali{~a uporabnikovpomemben vir spoznanj (Irwin in sod. 1999).Prostorsko na~rtovanje torej potrebuje metode, ki bi z vklju~evanjem neformalnega normativnegaznanja uporabnikov pomagale u~inkovito identificirati cilje, jih prevesti v prostorske re{itve in jihuskladiti v sprejemljivo in izvedljivo prostorsko re{itev. Prispevek predstavlja eno od mo`nih metodza pridobivanje neformalnega znanja o spreminjanju prostora. Poleg tega, da `elimo na ta na~in izbolj-{ati predloge planskih re{itev, lahko tudi priskrbimo skupni jezik komunikacije med strokovnjaki injavnostjo ter podpremo dejavno vklju~evanje prizadetih in zainteresiranih v postopek iskanja re{itevin odlo~anja.2 Metode pridobivanja normativnega znanjaZa pridobivanje in uporabo normativnega znanja v planerskem procesu se najpogosteje uporabljatadve skupini metod: anketiranje in participativni pristopi. Prednosti anket so predvsem mo`nostzajema znanja v {ir{i populaciji in bolj enakomerno glede na razli~ne zna~ilnosti posameznikov. V primerjavis participativnimi pristopi pa je njihova slabost predvsem ta, da zajamejo le prerez znanjav dolo~enem ~asu, med tem ko participativni pristopi omogo~ajo spreminjanje in oblikovanje znanjakot odziv na alternativne mo`nosti sprememb. Mo`nosti uporabe informacijske tehnologije so pri obehskupinah metod velike, ~etudi {e zdale~ ne izkori{~ene. Ovira je zlasti zahteva po dolo~eni stopnji formalizacijeoz. eksplikacije znanja, ki zahteva dolo~ene na~ine zajema in predelave pridobljenega znanja.Neformalno znanje uporabnikov pa je po svoji naravi subjektivno, kontekstualno specifi~no in intuitivno,zaradi ~esar je najve~krat izklju~eno iz na~rtovalnega postopka.Med prostorskimi na~rtovalci je dokaj uveljavljeno prepri~anje, da si z rezultati javnomnenjskihanket ne morejo koristno pomagati (Maru{i~ 2000). V anketi izra`ene `elje in namere se namre~ nana-{ajo na obstoje~o situacijo in vlogo izpra{evancev, ne pa na tiste okoli{~ine, ki bi nastale z njihovimuresni~evanjem ali z uresni~enjem `elja drugih (Poli~ in sod. 2000; Mlinar 1983). Da bi z javnomnenjskoraziskavo dobili znanje, ki bi ga uporabili pri usmerjanju iskanja re{itev, je treba ustrezno160
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
- Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 118 and 119: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 120 and 121: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 122 and 123: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
- Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 128 and 129: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 130 and 131: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 132 and 133: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 134 and 135: GIS v Sloveniji 2005-2006, 133-139,
- Page 136 and 137: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 138 and 139: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 140 and 141: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 142 and 143: GIS v Sloveniji 2005-2006, 141-150,
- Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 146 and 147: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 148 and 149: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 150 and 151: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 152 and 153: GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
- Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZNAVNI ZEMLJEVIDI IN GISMojca Golobi~Urbanisti~ni in{titut Republika SlovenijeTrnovski pristan 2, 1000 Ljubljanamojca.golobic@uirs.siGIS v Sloveniji <strong>2005–2006</strong>, 159–168, Ljubljana 2006UDK: 711:528.9:659.2IZVLE^EKKartiranje normativnega znanja: spoznavni zemljevidi in GISPredstavljena je metoda za pridobivanje in vklju~evanje neformalnega normativnega znanja v postopekprostorskega na~rtovanja z namenom pribli`ati prostorske na~rte potrebam in `eljam prebivalcev in izbolj-{ati komunikacijo med strokovnjaki in uporabniki v lokalnih skupnostih. Metoda temelji na zajemu znanjaz anketiranjem s spoznavnimi zemljevidi. Interpretacija zemljevidov, ki je najzahtevnej{i vidik njihove uporabev prostorskem na~rtovanju, je izvedena s formaliziranimi postopki, kot so grafi~na vsota ter regresijskaanaliza. Ti omogo~ajo sintezo spoznavnih zemljevidov s prostorskimi podatki in z ekspertnimi modeli v alternativnepredloge rabe prostora, ki izhajajo iz vrednostnih opredelitev identificiranih interesnih skupin.Preizkus metode na primeru na~rtovanja namenske rabe za ob~ino Komenda je pokazal, da lahko vodi k boljkomunikativnemu in vklju~evalnemu na~inu prostorskega na~rtovanja in prinese tudi nove, z interesi prebivalcevusklajene re{itve.KLJU^NE BESEDEspoznavni zemljevidi, pridobivanje znanja, na~rtovanje rabe prostora, GISABSTRACTMapping normative knowledge: mental maps and GISA methodology for acquisition and use of informal normative knowledge within land use planning proceduresis presented. The resulting plans should better reflect the needs and aspirations of concerned people,while the knowledge acquisition process itself would help to improve the communication between the expertsand the local public. The methodology is based on opinion survey with the use of graphic response options(mental maps). The interpretation, being the most difficult part of the mental map technique is supportedby a set of formal tools such as graphic summation and regression analysis. These enable the synthesisof mental maps, spatial data and expert evaluation models into interest specific alternative land use proposals.The test of the proposed methodology in a pilot region has shown its value for a more communicativeand participative way of planning, which may also bring new solutions, corresponding to the expectationsof local people.KEYWORDSmental maps, knowledge acquisition, land use planning, GIS159