GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Matija Klanj{~ek, Igor Karni~nik, Dalibor RadovanZa podrobnej{e pojasnilo glavnih vsebin detajlnih kart je potrebna uporaba pregleda kratic in kartografskihznakov (Kartografski klju~ znakov in kraj{av na slovenskih pomorskih kartah). Na detajlnihkartah so uporabljeni nekateri dodatni znaki, ki so predstavljeni na notranjih straneh zavihkov platnicvodnika. Kot dopolnilna informacija so za vsa pristani{~a in sidri{~a vklju~ene tudi ustrezne fotografijedostopov (slika 3), navigacijskih objektov in za orientiranje pomembnih delov obale.Detajlne karte pristani{~ in sidri{~ so nastale na podlagi natan~nih hidrografskih meritev (globinmorja, obalne ~rte, polo`ajev svetilnikov, boj in drugih navti~nih objektov) in na podlagi drugih virovtopografsko-kartografskega sistema Geodetske uprave Republike Slovenije. Detajlne karte so primerneza mikronavigacijo v najo`jem priobalnem pasu, v kombinaciji z drugimi pomorskimi navigacijskimikartami. Hidrografski in topografski objekti, prikazani na detajlnih kartah, so naslednji (Klanj{~ek et al.2005c): obalna ~rta, globine morja, izobate, objekti in naprave za navigacijo, podvodne in povr{inskeovire, podvodne cevi, plovne poti, pomembni pristani{ki in drugi objekti, zemljepisna imena, topografskavsebina na kopnem, pojasnila in dodatki (slika 4).Glede na zahteve mednarodnega standarda za izdelavo pomorskih kart je bil tudi za izdelavo detajlnihkart pristani{~ in sidri{~ kot referen~ni elipsoid uporabljen elipsoid WGS 84. Vsem za navigacijopomembnim objektom je dolo~en natan~en polo`aj v izbranem koordinatnem sistemu (v obliki geografskihkoordinat na elipsoidu WGS 84). Ta omogo~a neposredno uporabnost navigacije z GPS. Izbranaje Mercatorjeva projekcija, zaradi {tevilnih prednosti, ki jih ima za pomorstvo. Vse globine na kartahse nana{ajo na srednji nivo ni`jih nizkih vod `ivih morskih men (Mean Lower Low Water Springs,MLLWS), imenovanem hidrografska ni~la, ki je 0,63 m pod srednjim nivojem morja. Vi{ine na kartahse nana{ajo na srednji nivo morja. Pomembne vi{ine so vi{inske to~ke (kote) terena ter vi{ine signalov,svetilnikov in boj na morju (Klanj{~ek et al. 2005b).Opisi pristani{~ in sidri{~ si sledijo v zaporedju od skrajnega severnega dela slovenske obale v smeri odsevera proti jugu, to je od zaliva Sv. Jernej ob slovensko-italijanski meji vse do majhnega pristana Soline obizlivu reke Dragonje v Se~oveljskem zalivu. Opisi so zasnovani za skupno uporabo z detajlnimi kartami,ki velikokrat nudijo vse bistvene informacije `e v kartografski obliki. Navti~ni podatki in opisi pristani{~ insidri{~, vklju~enih v vodnik, so nastali na podlagi razli~nih virov, od primarnih (terenske meritve in ogledi,podatki in pripombe s strani Uprave RS za pomorstvo in lokalnih upravljavcev pristani{~, delno osebne izku{-nje avtorjev in drugih poznavalcev prostora) do sekundarnih pisnih virov. Predvsem so to tuji navti~ni vodniki,ki deloma pokrivajo podro~je (angle{ke, ameri{ke in hrva{ke publikacije), geografski atlas in krajevni leksikon.V `elji po ~im bolj{i kakovosti podatkov in njihovi sodobnosti je vodniku prilo`en tudi obrazec zasporo~anje morebitnih popravkov, ki bi jih amaterski pomor{~aki opazili med plovbo (Klanj{~ek etal. 2005a).4 Pomen vsebin navti~nega vodnika za priobalni GISIz napisanega je razvidno, da se v na{em hidrografskem arhivu in bazah zbira velika koli~ina prostorskihpodatkov, vezanih na morje. Prerez oziroma zgo{~eni del teh podatkov je v kartografski, tabelari~niin pisni obliki podan v Navti~nem vodniku slovenskega morja in obale. Njihova uporabnost pa je {emnogo {ir{a in ve~ja, predvsem v obliki ustreznega povezovanja prostorskih podatkov o objektih z njihovimilastnostmi, vse skupaj zdru`eno v obliki ustreznega priobalnega sistema GIS. Tako so lahkoobstoje~i, na korekten na~in pridobljeni in polo`ajno preverjeni prostorski podatki kakovosten vhodenpodatek za izgradnjo ali celovitega geografskega informacijskega sistema slovenskega priobalnegapasu, ali pa kot primaren vir prostorskih podatkov za izvajanje posameznih GIS-analiz. Ker je morskoin priobalno obmo~je dinami~en in hitro spreminjajo~i se prostor, tako zaradi naravnih vplivov kakortudi zaradi vedno pogostej{ih posegov ~loveka, je nujno potrebno sprotno preverjanje in posodabljanjeprostorskih podatkov. Intenzivne aktivnosti na podro~ju hidrografije v zadnjih letih ter tudi formalnozahtevane potrebe po natan~nem vodenju in vzdr`evanju hidrografskih podatkov (predvsem zaradizagotavljanja varne plovbe), so dobro zagotovilo kakovosti le-teh.156