GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Matija Klanj{~ek, Igor Karni~nik, Dalibor Radovan1 UvodZ nara{~ajo~o potrebo po sistemati~nem urejanju podatkov, vezanih na geografsko, politi~no, ekonomskoali druga~e pomemben prostor, se vedno hitreje razvijajo tudi ustrezni informacijski sistemi,ki na enem mestu vse te podatke zdru`ujejo ter hkrati nudijo vsa potrebna orodja (in znanja) za upravljanjez njimi. Le na u~inkovit na~in organizirani podatki so lahko dobro informacijsko jedro za izvajanjerazli~nih strategij razvoja, izrabe ali varovanja dolo~enih obmo~ij. ^lovekova dejavnost je direktno ali paposredno posegla `e v skoraj vsak koti~ek na{ega planeta. Najmo~neje se to odra`a prav na pomembnihsti~i{~ih razli~nih vrednot in lastnosti prostora, kjer posamezni dejavniki vsak zase ter medsebojnomo~no vplivajo na njegovo kvaliteto. Priobalna podro~ja svetovnih morij so prav gotovo tak prostor,kjer se prepletajo lastnosti in vplivi treh razli~nih, a vseeno mo~no povezanih okolij, kopnega, morjain atmosfere nad njima (Barlett 1999). ^e so elementi prostora na kopnem nekoliko la`je obvladljivi,pa to za morski prostor ne velja ve~ popolnoma – s svojo spremenljivostjo in velikokrat ote`eno dostopnostjopredstavljajo izziv raziskovalcem ter drugim strokovnjakom in vsakdanjim uporabnikommorskega in podmorskega prostora.Sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (medmre`je) daje temu podro~ju posebenpomen in naloge. Sama opredelitev Slovenije kot pomorske dr`ave {e zdale~ ne bi bila dovolj, zatoje treba njeno vsebino ustrezno uveljavljati v praksi. Potrebno je spremljanje in priprava pomorske zakonodajeter nepretrgan razvoj pomorske, hidrografske in nadzorne dejavnosti. Slovenija je ~lanicaMednarodne pomorske organizacije (International Maritime Organization, IMO) in Mednarodne hidrografskeorganizacije (International Hydrographic Organization, IHO). Kot ~lanica IMO je tudi podpisnicave~ine mednarodnih konvencij, ki nastajajo in se redno dopolnjujejo pod okriljem te organizacije. Zaradizagotovitve varnosti plovbe smo bili kmalu po osamosvojitvi soo~eni z dejstvom, da je potrebno na{emorje ponovno premeriti in kartirati (Radovan et al. 2000). Tako smo se prvi~ za~eli na~rtno ukvarjatis hidrografijo, stroko, ki opisuje in meri plovni del zemeljskega povr{ja ter pripadajo~a obalna obmo~ja,s posebnim poudarkom na navigaciji (IHO 1990).2 Slovenske pomorske karte in publikacijeHidrografska dejavnost v Sloveniji se je za~ela leta 1997 z ustanovitvijo Direktorata za pomorstvo,ki je bil v sedanji obliki ustanovljen v okviru Ministrstva za promet in zveze (medmre`je). Leta 1998je bila opravljena sodobna hidrografska izmera slovenskega morja, rezultat katere je bila junija 1999izdana prva slovenska pomorska karta Koprski zaliv 01. Tej karti sta v letih 2000 in 2001 sledili dve publikaciji:IALA – Sistem pomorskih oznak ter Kartografski klju~ znakov in kraj{av na slovenskihpomorskih kartah. Leta 2003 je bila izdelana elektronska navigacijska karta (Electronic NavigationalChart, ENC) Koprski zaliv. Leta 2004 je sledila druga slovenska pomorska karta Piranski zaliv 02, izdelanpa je bil tudi digitalni batimetri~ni model dna slovenskega morja. Z lanskim letom so celoto slovenskihpomorskih kart in publikacij zaklju~ile {e mednarodna razli~ica karte Koprski zaliv INT 3469, tretjapomorska karta Tr`a{ki zaliv 03, zbirka Slovensko morje – male karte ter Navti~ni vodnik slovenskegamorja in obale (slika 1). Navedene projekte je za Ministrstvo za promet izdelal Geodetski in{titutSlovenije (www.geod-is.si).Z izvajanjem hidrografskih meritev ter v nadaljnjem procesu nastajanja vseh omenjenih kart in publikacij,so bili pridobljeni {tevilni geolocirani podatki, vezani na objekte neposredno na morju,morskem dnu in v kopenskem delu priobalnega prostora Slovenije. Ti podatki se nana{ajo na globinemorja, plovne poti, navigacijske objekte, obalno ~rto ipd. in so pomembni predvsem za zagotavljanjevarne plovbe, hkrati pa predstavljajo koristen vir informacij tudi vsem ostalim uporabnikom morskegaprostora. Velik del teh podatkov je bil ustrezno vklju~en v dosedanjih izdelkih hidrografskedejavnosti, prav tako veliko pa jih je na razpolago v hidrografskem arhivu in bazah, ki se v digitalni152