GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Analiza vodomernih postaj ARSO z vidika referen~nih razmer pore~ja3 Metodologija in GIS analizaPri opredeljevanju ~lovekovega vpliva na okolje smo se oprli na integralni model raziskovanja stanjaokolja Evropske agencije za okolje (EEA). Metodologija DPSIR (gonilne sile – obremenitve – stanje –vplivi – odzivi) izhaja iz modela trajnostnega razvoja. V njej je vrsta vzro~no posledi~nih zvez med ~lovekovimidejavnostmi (gonilne sile), emisijami (obremenitvami), ki povzro~ajo dolo~eno stanje okolja,vplivi na ekosisteme in na ~lovekovo zdravje ter dru`benimi odzivi. Ta model je mogo~e uspe{no preu-~iti s pomo~jo GIS analize (EEA, 1998).Za osnovni sloj po katerem smo opredelili ~lovekov vpliv na povr{inske vode smo izbrali CORINELand Cover 2000 (MOP, 2003) in sicer zaradi njegove dobre strokovne opredeljenosti in primerljivostiz drugimi evropskimi dr`avami. Sloj je v merilu 1 : 100.000 in obsega 44 razli~nih tipov pokrovnosti, ki jihje mogo~e zdru`evati v tri ravni (EEA, 2000; ETC, 2003; Lampek Pav~nik, 2001). Na osnovi analize posameznihslojev smo razrede pokrovnosti zdru`ili v dva osnovna tipa: obmo~ja z velikim vplivom ~loveka inobmo~ja z majhnim vplivom ~loveka. Postopek smo izvedli s programoma ArcView in MapInfo tako,da smo zdru`evali posamezna obmo~ja (14448 poligonov) z dolo~eno pokrovnostjo v kon~ni dve obmo~ji.Preglednica 1: Tipi pokrovnosti glede na intenzivnost vpliva ~loveka.intenzivnost vpliva ~loveka CLC razred opis razreda1 – velik vpliv 1 umetne povr{ine2 kmetijske povr{ine2 – majhen vpliv 3 gozd in deloma ohranjene naravne povr{ine4 mo~virja5 vodeSlika 1: Pokrovnost zemlji{~ po Corine Land Cover 2000.135
Peter Frantar, Irena Rejec Brancelj, Jure Jerov{ekSlika 2: Pokrovnost tal po CLC 2000 glede na hidrografska obmo~ja.Opredeljevanje vpliva ~loveka na dolo~eno pore~je je predstavljalo ve~ji strokovni izziv. Izbrali smo155 hidrografskih obmo~ij 3 reda v Sloveniji, ki pa ne zajemajo vsega vodozbirnega obmo~ja obstoje-~e re~ne mre`e, zlasti tistega v sosednji Avstriji. Uporabljeni sloj pokrovnosti, ki je na voljo tudi za sosednjedr`ave dopu{~a v nadaljevanju raz{iritev obdelave.Najprej smo po posameznih hidrografskih obmo~jih izra~unali povr{ine pokrovnosti z razli~nimvplivom ~loveka. Glede na specifi~no mre`no sestavo hidrografskih obmo~ij smo morali v naslednjemkoraku izdelati tabelo povezav med posameznimi hidrografskimi obmo~ji. Na podlagi tabele smo izdelaliprogram~ek, ki nam je pomagal se{teti vse povirne vplive na hidrografsko obmo~je. Program je bilizdelan za MS Excel, njegove rezultate pa smo potem povezali v MapInfu v geografsko bazo podatkov.Na osnovi strokovne presoje ter razli~nih scenarijev vpliva smo hidrografskemu obmo~ju pripisalikoli~nik vpliva lokalnih in vseh ~lovekovih vplivov. Predvidevali smo, da je lokalni vpliv na obmo~jeve~ji in smo tako lokalnim vplivom na hidrografsko obmo~je pripisali 80 % koli~nika, vsem vplivomv povirju pa 20 % koli~nika. Rezultate ocene vpliva smo razvrstili v 5 razredov za la`ji pregled in oceno.Ovrednotenje vodomernih postaj smo izvedli s prekrivanjem v programu MapInfo ter tako pripisalizna~ilnosti vpliva ~loveka na hidrografskem obmo~ju vodomerni postaji.4 RezultatiZa zaledje vodomernih postaj z majhnim ali zanemarljivim ~lovekovim vplivom na hidrolo{ke parametresmo dolo~ili razred, kjer je povr{in z majhnim vplivom ve~ kot 80 % vse povr{ine. Ovrednotenje195 delujo~ih vodomernih postaj (stanje 31. 1. 2006) glede na ~lovekov vpliv je pokazalo, da je v hidrolo{kimre`i 46 postaj ali 24 % tak{nih, ki ustrezajo zahtevam referen~nih postaj na povr{inskih vodah.136
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 89 and 90: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 91 and 92: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 93 and 94: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
- Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 102 and 103: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
- Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
- Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 118 and 119: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 120 and 121: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 122 and 123: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
- Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 128 and 129: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 130 and 131: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 132 and 133: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 134 and 135: GIS v Sloveniji 2005-2006, 133-139,
- Page 138 and 139: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 140 and 141: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 142 and 143: GIS v Sloveniji 2005-2006, 141-150,
- Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 146 and 147: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 148 and 149: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 150 and 151: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 152 and 153: GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
- Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
Analiza vodomernih postaj ARSO z vidika referen~nih razmer pore~ja3 Metodologija in GIS analizaPri opredeljevanju ~lovekovega vpliva na okolje smo se oprli na integralni model raziskovanja stanjaokolja Evropske agencije za okolje (EEA). Metodologija DPSIR (gonilne sile – obremenitve – stanje –vplivi – odzivi) izhaja iz modela trajnostnega razvoja. V njej je vrsta vzro~no posledi~nih zvez med ~lovekovimidejavnostmi (gonilne sile), emisijami (obremenitvami), ki povzro~ajo dolo~eno stanje okolja,vplivi na ekosisteme in na ~lovekovo zdravje ter dru`benimi odzivi. Ta model je mogo~e uspe{no preu-~iti s pomo~jo GIS analize (EEA, 1998).Za osnovni sloj po katerem smo opredelili ~lovekov vpliv na povr{inske vode smo izbrali CORINELand Cover 2000 (MOP, 2003) in sicer zaradi njegove dobre strokovne opredeljenosti in primerljivostiz drugimi evropskimi dr`avami. Sloj je v merilu 1 : 100.000 in obsega 44 razli~nih tipov pokrovnosti, ki jihje mogo~e zdru`evati v tri ravni (EEA, 2000; ETC, 2003; Lampek Pav~nik, 2001). Na osnovi analize posameznihslojev smo razrede pokrovnosti zdru`ili v dva osnovna tipa: obmo~ja z velikim vplivom ~loveka inobmo~ja z majhnim vplivom ~loveka. Postopek smo izvedli s programoma ArcView in MapInfo tako,da smo zdru`evali posamezna obmo~ja (14448 poligonov) z dolo~eno pokrovnostjo v kon~ni dve obmo~ji.Preglednica 1: Tipi pokrovnosti glede na intenzivnost vpliva ~loveka.intenzivnost vpliva ~loveka CLC razred opis razreda1 – velik vpliv 1 umetne povr{ine2 kmetijske povr{ine2 – majhen vpliv 3 gozd in deloma ohranjene naravne povr{ine4 mo~virja5 vodeSlika 1: Pokrovnost zemlji{~ po Corine Land Cover 2000.135