GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GIS v Sloveniji 2005–2006, 133–139, Ljubljana 2006ANALIZA VODOMERNIH POSTAJ ARSO Z VIDIKAREFEREN^NIH RAZMER PORE^JAPeter Frantar, dr. Irena Rejec Brancelj in Jure Jerov{ekAgencija Republike Slovenije za okoljeVojkova cesta 1B, 1000 Ljubljanapeter.frantar@gov.si, irena.rejec-brancelj@gov.si, jure.jerovsek@gov.siUDK: 556.5:659.2:004(497.4)IZVLE^EKAnaliza vodomernih postaj ARSO z vidika referen~nih razmer pore~jaDru`beno preoblikovanje naravnega okolja se odra`a tudi na vodah, tako na njihovi koli~ini kot kakovosti.Vzroki za spremembe so razli~ne ~lovekove dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na okolje (npr. kmetijstvo,industrija) in ki so razpoznavne tudi skozi pokrovnost povr{ja. S pomo~jo GIS orodja smo posku{ali iz obstoje~emre`e povr{inskih vodomernih postaj dolo~iti referen~ne vodomerne postaje za koli~insko stanje, oziromapostaje s kar najmanj{im vplivom ~loveka. Uporabili smo podatke o pokrovnosti povr{ja, na podlagi katerihsmo dolo~ili tip pokrovnosti z majhnim vplivom ~loveka in na tej osnovi analizirali mre`o obstoje~ihpovr{inskih vodomernih postaj. 20 odstotkov povr{ja Slovenije je primernih za postavitev referen~nih vodomernihpostaj.KLJU^NE BESEDEvodomerne postaje, mre`a hidrolo{kega monitoringa, hidrogeografija, referen~ne postaje, geografski informacijskisistem, pokrovnost povr{ja, SlovenijaABSTRACTNational water gauging stations analysis in the view of reference hydrographical conditionsHuman impacts on the environment are present also in the area of water environment, there are importantquantity and quality changes. Different economic activities might have impact on environment andthis can be observed also through land cover. Reference condition gauging stations are defined as stationswith minimum human impacts and are abstracted from national monitoring network with GIS tools. Withland use layer the type of land use with low human impacts was defined and recent water gauging stationswere compared with this. 20 percent of the surface of Slovenia are useful for building of such stations.KEYWORDSwater gauging stations, hydrological monitoring network, hydrogeography, reference stations, geographicalinformation system, land cover, Slovenia133
Peter Frantar, Irena Rejec Brancelj, Jure Jerov{ek1 UvodDru`ba s svojimi pritiski vedno bolj vpliva na naravno okolje in dru`beno preoblikovanje naravnegaokolja se odra`a tudi na vodah, tako na njihovi koli~ini kot kakovosti. Vzroki za spremembe sorazli~ne ~lovekove dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na okolje (npr. kmetijstvo, industrija). S pomo~joGIS orodja smo posku{ali iz obstoje~e mre`e povr{inskih vodomernih postaj dolo~iti referen~ne vodomernepostaje, to so postaje s ~im manj{im vplivom ~loveka v zaledju Uporabili smo sloj pokrovnostipovr{ja, na podlagi katerega smo dolo~ili tip pokrovnosti z majhnim vplivom ~loveka in na tej osnovianalizirali mre`o obstoje~ih povr{inskih vodomernih postaj.2 Ozadje, utemeljitev in cilj analizeEna izmed osnovnih dejavnosti nacionalne hidrolo{ke slu`be so meritve koli~in vode. Na obmo~juSlovenije potekajo redne meritve `e od sredine 19. stoletja. V tistem ~asu je bila osnovna re~na mre`ale malo preoblikovana, posegi v so bili ve~inoma povezani s tradicionalno rabo za mlinarstvo in `agarstvo,kar so urejali s posebnimi redi. Odvzemi vode in posegi v vodotoke so bili majhni, skozi ~as pa seje raba voda vse bolj pove~evala.Obstoje~a merilna mre`a je nastajala postopno in iz razli~nih vzrokov, starih postaj pa se ve~inomani ukinjalo. Spremembe mre`e vodomernih postaj so bile posledica analiz in uporabnosti podatkovposameznih mest. Dr`avne mre`e rednega spremljanja vodnih koli~in Slovenije se doslej ve~inoma nivrednotilo kot celote. Zahteve razli~nih uporabnikov pa terjajo stalno pregledovanje, vrednotenje inocenjevanje njene primernosti (Frantar, 2002a; Frantar, 2002b).2.1 Zahteve Svetovne meteorolo{ke organizacijeZa pomo~ vrednotenju mre`e je Svetovna meteorolo{ka organizacija (WMO) `e kmalu za~ela izdajatipriporo~ila o rednem spremljanju hidrolo{kih zna~ilnosti voda. V smernicah zapisanih v publikacijiGuide to Hydrological Practices (WMO, 1994) so tako podane zahteve za na~rtovanje in vrednotenjehidrolo{ke mre`e. Svetovna meteorolo{ka organizacija po namenu razlikuje: postaje za operativne namene,regionalno reprezentativne postaje in referen~ne postaje.Referen~ne postaje so priporo~ene za vsako naravnogeografsko regijo z namenom pridobivanja stalnihzbirk hidrolo{kih in klimatolo{kih podatkov. Naravnogeografska pestrost Slovenije, kljub povr{inskomajhnemu obmo~ju, zato zahteva ve~ razli~nih vrst referen~nih postaj. Le te naj bi bile na obmo~jihs kar najmanj{im ~lovekovim vplivom, v preteklosti in v prihodnosti. Take postaje potrebujejo tudi dolgeopazovalne nize.2.2 Zahteve Okvirne vodne direktiveTudi Okvirna vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES; Nixon, 1996: Uhan et al., 2002), ki je bilav Evropski Uniji sprejeta z namenom varovanja voda in zagotavljanja dobrega ekolo{kega stanja, zahtevaspremljanje koli~in in kakovosti na referen~nih vodomernih postajah vodnih teles vodotokov.Merila, katerim morajo ustrezati referen~na mesta so: zelo dobro ekolo{ko stanje za biolo{ke, hidromorfolo{kein fizikalno-kemijske elemente in zelo majhne obremenitve, brez u~inkov industrializacije,urbanizacije ter intenzivnega kmetijstva.Osnovni cilj prispevka je z enostavno GIS analizo, iz obstoje~e mre`e vodomernih postaj in na osnovidostopnih GIS podatkovnih slojev, izbrati metodo za dolo~itev referen~nih obmo~ij in vodomernih postaj.Iz nabora postaj je potem potrebno posami~no, na podlagi podrobne prou~itve zna~ilnosti v zaledju, ocenitiprimernost postaje kot referen~ne vodomerne postaje. Ocena primernosti metode bo opisana v sklepu.134
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 89 and 90: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 91 and 92: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 93 and 94: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
- Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 102 and 103: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
- Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
- Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 118 and 119: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 120 and 121: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 122 and 123: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
- Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 128 and 129: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 130 and 131: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 132 and 133: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 136 and 137: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 138 and 139: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 140 and 141: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 142 and 143: GIS v Sloveniji 2005-2006, 141-150,
- Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 146 and 147: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 148 and 149: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 150 and 151: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 152 and 153: GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
- Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
GIS v Sloveniji <strong>2005–2006</strong>, 133–139, Ljubljana 2006ANALIZA VODOMERNIH POSTAJ ARSO Z VIDIKAREFEREN^NIH RAZMER PORE^JAPeter Frantar, dr. Irena Rejec Brancelj in Jure Jerov{ekAgencija Republike Slovenije za okoljeVojkova cesta 1B, 1000 Ljubljanapeter.frantar@gov.si, irena.rejec-brancelj@gov.si, jure.jerovsek@gov.siUDK: 556.5:659.2:004(497.4)IZVLE^EKAnaliza vodomernih postaj ARSO z vidika referen~nih razmer pore~jaDru`beno preoblikovanje naravnega okolja se odra`a tudi na vodah, tako na njihovi koli~ini kot kakovosti.Vzroki za spremembe so razli~ne ~lovekove dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na okolje (npr. kmetijstvo,industrija) in ki so razpoznavne tudi skozi pokrovnost povr{ja. S pomo~jo GIS orodja smo posku{ali iz obstoje~emre`e povr{inskih vodomernih postaj dolo~iti referen~ne vodomerne postaje za koli~insko stanje, oziromapostaje s kar najmanj{im vplivom ~loveka. Uporabili smo podatke o pokrovnosti povr{ja, na podlagi katerihsmo dolo~ili tip pokrovnosti z majhnim vplivom ~loveka in na tej osnovi analizirali mre`o obstoje~ihpovr{inskih vodomernih postaj. 20 odstotkov povr{ja Slovenije je primernih za postavitev referen~nih vodomernihpostaj.KLJU^NE BESEDEvodomerne postaje, mre`a hidrolo{kega monitoringa, hidrogeografija, referen~ne postaje, geografski informacijskisistem, pokrovnost povr{ja, SlovenijaABSTRACTNational water gauging stations analysis in the view of reference hydrographical conditionsHuman impacts on the environment are present also in the area of water environment, there are importantquantity and quality changes. Different economic activities might have impact on environment andthis can be observed also through land cover. Reference condition gauging stations are defined as stationswith minimum human impacts and are abstracted from national monitoring network with GIS tools. Withland use layer the type of land use with low human impacts was defined and recent water gauging stationswere compared with this. 20 percent of the surface of Slovenia are useful for building of such stations.KEYWORDSwater gauging stations, hydrological monitoring network, hydrogeography, reference stations, geographicalinformation system, land cover, Slovenia133
Change language