GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Leon Gosar, Ga{per Rak, Franc Steinman2.5 Prikaz rezultatov s programskim orodjem HEC-GeoRASPo kon~ani hidravli~ni simulaciji prenesemo izra~unani potek gladin nazaj v HEC-GeoRAS, kjerizvedemo kartiranje obsega poplavljanja za obravnavane dogodke. Poleg poplavljenih obmo~ij dobimos postopki v okolju HEC-GeoRAS tudi prikaz porazdelitve vodne globine. Za prikaz poligonov vodnegladine moramo le-te pretvoriti v obliko TIN. Ta postopek se izvede z interpolacijo vi{in vodne gladinemed pre~nimi profili. Naklon ploskev poligonov med profili predstavlja padec vodne gladine. Kerje bila geometrija izdelana s pomo~jo programskega orodja HEC-GeoRAS so poligoni prav tako tudi`e ume{~eni v prostor. Pri tem je potrebno poudariti, da poligonov, ki niso geopozicionirani, ni mogo-~e prenesti v GIS. Razli~na globina vode je prikazana z razli~nimi odtenki barv. ^e re~no korito ni v izgonu,je tam voda tudi ob poplavljanju najglobja, kar je tudi lepo razvidno iz slike 7. V samem re~nem korituje odtenek modre barve temnej{i, kar prikazuje ve~jo globino. Program lahko na podlagi nepravilnetrikotni{ke mre`e topografije terena in vodne gladine natan~no dolo~i globino vode za poljubno to~ko.Razli~ica programa HEC-GeoRAS, ki deluje v povezavi s starej{o verzijo programa ArcGIS, omogo~atudi prikaz hitrosti vode za obravnavano obmo~je. Ta mo`nost {e ni podprta pri uporabljeni verziji,kljub temu pa ArcGIS predstavlja mo~no orodje in omogo~a u~inkovito predstavitev rezultatov, tudi 3D.Slika 7: Prikaz vodne globine na podlagi ortofotoposnetka. Razli~ni odtenki modre prikazujejorazli~no globino vode. Lepo se vidi re~no korito,kjer je voda najglobja in obarvana s temnej{imtonom.3 SklepU~inkovito ukrepanje ob pojavu visokih voda je v veliki meri odvisno tudi od natan~nosti dolo-~anja stopnje nevarnosti na posameznih lokacijah. Natan~ne karte, ki prikazujejo obmo~ja poplavljenaob pretokih z razli~nimi povratnimi dobami predstavljajo osnovne podatke organom za{~ite pred nevarnostmivisokih voda in planerjem razli~nih ukrepov ob in na vodotokih, kot so nasipi, zajezitve, kanali,razbremenilniki, ipd. Posebno pri bolj ravninskih obmo~jih lahko `e majhno zvi{anje vodne gladinepovzro~i poplavitev na ve~jih obmo~jih. Da bi dobili natan~no ponazoritev, potrebujemo natan~nopredstavitev terena, za kar potrebujemo veliko {tevilo posnetih to~k terena s prostorskimi koordinatami.V preteklosti to prakti~no ni bilo mogo~e ali pa bi za tak{no nalogo potrebovali ogromno ~asain predvsem denarja. Relativno nova tehnologija LIDAR omenjeno te`avo zelo uspe{no re{uje. U~inkovitostse je pokazala tudi pri analiziranju hidravli~nih lastnosti vodotokov s pomo~jo GIS orodja,kjer je natan~nost geometrije re~nega korita in poplavnih povr{in odvisna od natan~nosti DMT. To jetudi vzrok, da se je DMT, izdelan s pomo~jo digitaliziranih izohips, pokazal kot prakti~no neuporaben.Poleg splo{ne nenatan~nosti tudi ne vsebuje batimetrije, to je topografije terena re~nega koritapod vodno gladino. ^e bi v hidravli~nih izra~unih upo{tevali gladino vode ob izmeri terena, se to poka-`e kot navidezno vi{je dno. Izra~un nepravilno upo{teva manj{i volumen korita in posledi~no se ugotovimanj{a strugotvorna prevodna zmo`nost. Zaenkrat so meritve s tehnologijo LIDAR, ki omogo~a tudipridobivanje podatkov topografije terena pod vodno gladino (do dolo~ene globine), precej drage inzato {e niso {ir{e uporabljene. Poleg stro{kov je omejitveni faktor tudi precej{nja obse`nost zajetih in130