GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Analiza hidravli~nih lastnosti vodotokov z uporabo GIS orodjaSlika 3: Prikaz to~k posnetih s sistemom LIDAR (levo) in iz njih izdelan TIN (desno); na mestih,ki so pomembnej{a pri hidravli~nih analizah so to~ke zgo{~ene (SIMIS 2006).Prednosti, ki jih prina{a LIDAR, predstavljajo potencial za re{evanje problemov, povezanih z nenatan~nimitopografskimi podatki, ki so vhodni podatek za modeliranje naravnih procesov. Glavnaprednost je natan~na digitalna narava podatkov, ki je manj podvr`ena horizontalnim napakam kot podatkito~k, dobljenih s pomo~jo izohips. S pomo~jo podatkov, zajetih s tehnologijo LIDAR, dobimo to~keterena z natan~nostjo med 10 in 15 cm. Pri hidravli~nem modeliranju se kot prednost poka`e tudi mo`nosthitre pridobitve podatkov s kontinuiranimi preleti nad poplavnimi obmo~ji in s tem spremljanjemorebitnih sprememb topografije terena zaradi poplav. Visoko resolucijski model prina{a prednostitudi v primeru, ko imajo lahko majhni elementi terena, kot so nasipi, manj{e zajezitve, jarki, velik vplivtako na vodotok kot tudi na za~etek in na~in poplavljanja. LIDAR tudi omogo~a gosteje izmerjene to~kena takih mestih (prikazano na sliki 3), kjer so to~ke zgo{~ene na bre`inah kanalov. To so to~ke prelivanjavode iz glavnega korita in so zato pomembne za natan~neje dolo~anje mejnega pretoka, ko reka prestopibregove.2.3 Priprava geometrije re~nega korita in izra~un poplavnih obmo~ij s pomo~jo ArcGISraz{iritve HEC-GeoRASHEC-GeoRAS je raz{iritev programskega orodja ArcGIS, ki omogo~a pripravo prostorskih podatkovpre~nih profilov za hidravli~no analizo s programom HEC-RAS. HEC-GeoRAS vedno uporabljamov kombinaciji s raz{iritvama ArcGIS ESRI 3D Analyst in ESRI Spatial Analyst. Medtem ko nam 3D Analystomogo~a interpolacijo podatkov digitalnega modela, lahko s pomo~jo raz{iritve Spatial Analyst prika`emorezultate vodnih globin in hitrosti vode v modelu po kon~anih izra~unih s pomo~jo rastrskemre`e ali oblikujemo histograme. Kot je `e omenjeno, mora biti digitalni model terena obravnavanegaobmo~ja v obliki mre`e neenakih trikotnikov (TIN), ki lahko bolje predstavlja povr{insko razgibanosttako re~nega kanala kot pripadajo~ih poplavnih povr{in. Glavna zahteva pri modelu terena je dovoljvelika natan~nost, ki omogo~a vnos podatkov in linij, potrebnih za izdelavo modela terena.Ko je model terena v TIN pripravljen, lahko za~nemo oblikovanje to~kovnih, linijskih in poligonskihslojev za pripravo geometrijskih podatkov za HEC-RAS. Nekateri sloji so obvezni, nekateri izbirni.Med obvezne sloje poleg samega DMT sodijo sredi{~nica vodotoka ter linije in profili pre~nih prerezov.Ta dva sloja, ki jih oblikujemo najprej v 2D, kasneje pretvorimo v 3D obliko. Na podlagi DMTprogram dolo~i potrebne razdalje in vi{inske vrednosti posameznih to~k. Uporabnik ima na voljo {e{tevilne druge sloje s katerimi lahko izpopolni geometrijski model – tako lahko izri{emo linije pre~nihbregov, nasipov in mostov, poti poplavnih tokov, poligonske sloje in sicer obmo~ja neefektivnega127
Leon Gosar, Ga{per Rak, Franc SteinmanNENEZa~etek projektav ArcGIS-uPriprava GIS podatkovRAS geometrijaIzdelava RAS GISvhodne datotekeHidravli~en izra~unv programu HEC-RASDovolj pre~nihprofilov?DA1 . Dolo~itev sredi{~nice re~nega sistema• poimenovanje glavnega vodotoka in pritokov• dopolnitev podatkov (staciona e, topologija ...)2 . Linije poteka pre~nih profilov3 . Oblikovanje poljubnih slojev• podajanje atributov le-teh4 . Dopolnitev podatkov pre~nih profilov5 . Ekstrakcija kot RAS slojev na podlagi DMT1. Vnos RAS GIS vhodne datoteke2. Dopolnitev geometrije, vnos geometrije objektovin z njimi povezane hidravli~ne parametre,podatki pretokov in pripadajo~ih robnihpogojev3. Hidravli~en izra~unZmanj{anjecelic mre`eNEOblikovanje RAS GISizhodne datotekeKartiranjepoplavnih obmo~ijPravilna ponazoritevpoplavljanja1 . Konvertiranje datoteke .RASExport.sdf v XML2 . Vnos RAS GIS izhodne datoteke3 . Kartiranje poplavljanja• izdelava TIN modela vodne povr{ine• mre`a vodne povr{ine in njene globine4 . Kartiranje vodne hitrosti• izdelava TIN modela hitrosti vode• mre`a hitrosti vodeDADADovolj pre~nihprofilov ?NEZadovoljivanatan~nostDADetajlna analizapoplavljanjaShema 1: Hidravli~na analiza s pomo~jo GIS orodja.toka, zgradbe ob re~nem koritu, ki jih je zajel vodni tok in tako zmanj{ujejo povr{ino pre~nega prereza,obmo~ja akumuliranja vode ipd.Program tudi omogo~a povezavo s slojem v katerem dolo~imo rabo tal. Oblikovanje tega sloja namje v veliko pomo~ pri definiranju Manningovih koeficientov hrapavosti n g, predvsem na poplavnih obmo~jih.Program dolo~i spreminjanje n g vzdol` pre~nega profila. Pri kreiranju teh slojev si lahko pomagamoz ortofoto posnetki, ~e se le-ti dovolj natan~no prekrivajo z DMT, na podlagi katerih lahko natan~nodolo~imo lokacije posameznih objektov, pri dolo~anju n g itd. Pri tem moramo biti pozorni, saj DMTvsebuje podatke le za nekatere odseke, kot so akumulacijska obmo~ja, podro~ja neefektivnega toka itd.Pri nekaterih pa si lahko na ta na~in le pomagamo z dolo~anjem natan~nej{e lokacije objektov, samogeometrijo pa definiramo `e v ArcGIS-u (npr. hi{e, nasipi, ipd) ali kasneje v HEC-RAS-u. Med slednjesodijo mostovi, prepusti, na~rtovani nasipi ipd. Po oblikovanju vseh slojev oblikujemo datotekos celotnimi geometrijskimi podatki, ki je primerna za hidravli~en program HEC-RAS.128
- Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
- Page 79 and 80: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
- Page 81 and 82: Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 89 and 90: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 91 and 92: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 93 and 94: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
- Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 102 and 103: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
- Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
- Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 118 and 119: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 120 and 121: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 122 and 123: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
- Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 130 and 131: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 132 and 133: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 134 and 135: GIS v Sloveniji 2005-2006, 133-139,
- Page 136 and 137: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 138 and 139: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 140 and 141: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
- Page 142 and 143: GIS v Sloveniji 2005-2006, 141-150,
- Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 146 and 147: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 148 and 149: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 150 and 151: Batimetri~ni model slovenskega morj
- Page 152 and 153: GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
- Page 154 and 155: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 156 and 157: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
Leon Gosar, Ga{per Rak, Franc SteinmanNENEZa~etek projektav ArcGIS-uPriprava GIS podatkovRAS geometrijaIzdelava RAS GISvhodne datotekeHidravli~en izra~unv programu HEC-RASDovolj pre~nihprofilov?DA1 . Dolo~itev sredi{~nice re~nega sistema• poimenovanje glavnega vodotoka in pritokov• dopolnitev podatkov (staciona e, topologija ...)2 . Linije poteka pre~nih profilov3 . Oblikovanje poljubnih slojev• podajanje atributov le-teh4 . Dopolnitev podatkov pre~nih profilov5 . Ekstrakcija kot RAS slojev na podlagi DMT1. Vnos RAS GIS vhodne datoteke2. Dopolnitev geometrije, vnos geometrije objektovin z njimi povezane hidravli~ne parametre,podatki pretokov in pripadajo~ih robnihpogojev3. Hidravli~en izra~unZmanj{anjecelic mre`eNEOblikovanje RAS GISizhodne datotekeKartiranjepoplavnih obmo~ijPravilna ponazoritevpoplavljanja1 . Konvertiranje datoteke .RASExport.sdf v XML2 . Vnos RAS GIS izhodne datoteke3 . Kartiranje poplavljanja• izdelava TIN modela vodne povr{ine• mre`a vodne povr{ine in njene globine4 . Kartiranje vodne hitrosti• izdelava TIN modela hitrosti vode• mre`a hitrosti vodeDADADovolj pre~nihprofilov ?NEZadovoljivanatan~nostDADetajlna analizapoplavljanjaShema 1: Hidravli~na analiza s pomo~jo GIS orodja.toka, zgradbe ob re~nem koritu, ki jih je zajel vodni tok in tako zmanj{ujejo povr{ino pre~nega prereza,obmo~ja akumuliranja vode ipd.Program tudi omogo~a povezavo s slojem v katerem dolo~imo rabo tal. Oblikovanje tega sloja namje v veliko pomo~ pri definiranju Manningovih koeficientov hrapavosti n g, predvsem na poplavnih obmo~jih.Program dolo~i spreminjanje n g vzdol` pre~nega profila. Pri kreiranju teh slojev si lahko pomagamoz ortofoto posnetki, ~e se le-ti dovolj natan~no prekrivajo z DMT, na podlagi katerih lahko natan~nodolo~imo lokacije posameznih objektov, pri dolo~anju n g itd. Pri tem moramo biti pozorni, saj DMTvsebuje podatke le za nekatere odseke, kot so akumulacijska obmo~ja, podro~ja neefektivnega toka itd.Pri nekaterih pa si lahko na ta na~in le pomagamo z dolo~anjem natan~nej{e lokacije objektov, samogeometrijo pa definiramo `e v ArcGIS-u (npr. hi{e, nasipi, ipd) ali kasneje v HEC-RAS-u. Med slednjesodijo mostovi, prepusti, na~rtovani nasipi ipd. Po oblikovanju vseh slojev oblikujemo datotekos celotnimi geometrijskimi podatki, ki je primerna za hidravli~en program HEC-RAS.128
Change language