GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Uvodnikaplikacije geografskih informacijskih sistemov, navigacijske sisteme in lokacijske storitve bele`imo zlastiv obdobjih 1991–1992 ter 1999–2000, za prostorsko vizualizacijo v obdobju 1997–1998 in 2003–2004,za daljinsko zaznavanje, upravljanje z naravnimi viri, analize vplivov na okolje na primer v obdobju2003–2004.Geografski informacijski sistemi so torej tudi v Sloveniji postali res izjemno raz{irjeno orodje. Kljubzadovoljstvu s tem dejstvom `e ve~ let ugotavljamo tudi nekatere pomanjkljivosti slovenske geoinformatike,ki bi jih `eleli v prihodnje odpraviti ali vsaj zmanj{ati. Raba GIS-ov v Sloveniji ostaja v velikimeri zaprta o okvire posameznih strok ali ustanov in je torej {e malo izkori{~ena mo`nost ugodnihu~inkov medsebojnega sodelovanja med strokami in med ustanovami. Objavljanju prispevkov iz razli~nihstrok ter na dve leti sre~evanju strokovnjakov, znanstvenikov in pedagogov s podro~ja geoinformatikebi bilo morda smiselno dodati (spletno) okolje, ki bi omogo~alo pogostej{e (vsaj virtualno) sre~evanje,obve{~anje in razpravljanje.Na drugi strani le izjemoma zasledimo izvirne znanstvene ali aplikativne prispevke na o`jem podro~jugeografskih informacijskih sistemov oziroma geografske informacijske znanosti. Prevladujejonamre~ predstavitve uporabe `e obstoje~ih metod in tehnolo{kih re{itev na razli~nih strokovnih podro~jih.Tak{nih prispevkov si zaradi ve~disciplinarnosti rabe geografskih informacijskih sistemov sicer {evedno `elimo, a kot podlago za uspe{nej{e uveljavljanje slovenske geoinformatike v Sloveniji in na svetovnemprizori{~u in tr`i{~u si bo uredni{ki odbor v prihodnje prizadeval pove~evati dele` tudi v o`jemgeoinformacijskem smislu inovativnih prispevkov.Drago PerkoJanez NaredMarjan ^ehDavid HladnikMarko KrevsToma` PodobnikarRado{ [umrada11