GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Damijan Bec, Toma` Podobnikar1 UvodSpreminjanje re~nih strug je mogo~e oceniti na veliko na~inov – od »klasi~nega« dela na terenu iniskanja ostankov suhih strug do sodobnej{ega pristopa, kot je vizualna primerjava kart iz razli~nih obdobij.Dana{nji GIS-pristop ima pri ugotavljanju/ocenjevanju spreminjanja re~nih strug mnogo prednostiv primerjavi s klasi~nim geografskim. Izmed mnogih naj izpostavimo predvsem mo`nost hitre izdelavevektorskih/rastrskih kart poteka strug in neposredno primerjavo strug v razli~nih ~asovnih presekih.Vendar pa ima dana{nji GIS-pristop pri obravnavanju tovrstne tematike tudi dolo~ene omejitve, ki sopovezane predvsem z ro~nim georeferenciranjem/rektificiranjem.Linija re~ne struge ne obsega samo bregov struge, ampak tudi robove (linije) morebitnih otokovoziroma prodi{~. Pri ugotavljanju sprememb v liniji re~nih strug je treba izvesti naslednje faze:1. digitalizacija,2. georeferenciranje in3. vektorizacija.Pojem digitalizacija pomeni pretvorbo analogne grafi~ne predloge v digitalno obliko, in sicer ro~noz digitalnikom (digitalizacija v vektorsko strukturo) ali samodejno s skenerjem (digitalizacija v rastrskostrukturo) (Podobnikar 2001, 283). Georeferenciranje je postopek, pri katerem obi~ajno umestimo karte,letalske ali satelitske posnetke, pa tudi digitalne fotografije, skice, na~rte itd. (zapisanimi v lokalnekoordinate) v enoten model geografskega prostora in hkrati v primerno izbran koordinatni sistem. Vektorizacijaje pretvorba vsebine digitalne slike ali skenograma iz rastrske v vektorsko obliko, in sicersamodejno, polsamodejno (uporaba »~rva«) ali ro~no (zaslonska vektorizacija) (Podobnikar 2001, 302).V prispevku nismo opisali postopka digitalizacije. Ker pri analizi georeferenciranja nismo uporabilidrugih kot polinomne transformacije drugega in tretjega reda, so opisane samo te. Pri postopku georeferenciranjatudi nismo upo{tevali zna~ilnosti razli~nih projekcij uporabljenega kartografskega gradiva.Analizirali samo namre~ relativno majhno obmo~je, 25 kilometrski odsek reke Save. Na tako majhnemobmo~ju so morebitne popa~itve zaradi napak pri izdelavi starih kart izrazito ve~je od morebitnihrazlik med projekcijami. Opisali smo tudi potek vektorizacije podatkov na{e {tudije na primeru. Poudarekje uporaba pridobljenih podatkov za analizo spreminjanja struge reke Save na Ljubljanskem polju.2 Rektifikacija, georeferenciranje in vektorizacijaBistvo georeferenciranja je umestitev (kartografskega) gradiva v dolo~en koordinatni sistem, to je X,Y (lahko tudi H) sistem. Pri transformaciji se uporabljajo razli~ni algoritmi za pripravo kartografskegagradiva*. Uporaba dolo~enih algoritmov je odvisna od razli~nih dejavnikov, med katerimi izpostavljamodva:1. polo`ajna natan~nost (analogne) karte in s tem posledi~no tudi ve~ja verjetnost (ve~je/manj{e) natan~nostidigitalne karte in2. natan~nost ali podrobnost skenirane karte, oziroma napake, ki nastanejo zaradi skeniranja (Kvammeet al. 1997).Rektifikacija je pretvorba iz enega geometri~nega sistema v drugega z uporabo razli~nih geometri~nihpretvorb. Del vsake rektifikacije je tudi georeferenciranje (ERDAS 2003).Pri tem lo~imo linearne transformacije od nelinearnih. V analizi smo zaradi nekakovostnega vhodnegagradiva uporabljali samo nelinearne transformacije, oziroma t. i. polinomne transformacije drugegaali vi{jega reda. Pri tem moramo poudariti, da zaradi nepoznavanja parametrov transformacije, nismo* Opisani postopek seveda ne izklju~uje tudi mo`nosti uporabe drugega gradiva in koordinatnih sistemov, kot so npr. satelitskeslike ali aerofotografije. Opis georeferenciranja, rektificiranja ter vektoriziranja temelji na uporabi ESRI-jeveprogramske opreme in terminologije.114