GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

More documents

Recommendations

Info

Geoinformacijska podpora vodni bilanci pore~ja Savinje v obdobju 1971–2000vektorske in rasterske podatke na isto osnovo – na hidrometri~na zaledja. Pregled po hidrometri~nihzaledjih nam daje naslednjo prostorsko sliko:V pore~ju Savinje se koli~ina padavin zmanj{uje od zahoda proti vzhodu. V obdobju 1971–2000je v najzahodnej{ih predelih pore~ja padlo v povpre~ju preko 1800 mm padavin v posameznem hidrometri~nemzaledju, v jugovzhodnem predelu pore~ja pa okrog 1200 mm. Najve~ padavin pade na vrhovihPlanjave in Ojstrice, kjer imamo letno v povpre~ju 2250 mm padavin, najmanj, 1200 mm, pa na obmo~juCelja. Malce ve~jo letno koli~ino padavin imajo na severovzhodu pore~ja povirni predeli naPohorju, ki pa ne preseèjo 1500 mm letno.Pri izhlapevanju je slika obrnjena (slika 3). V najvi{jih predelih pore~ja je izhlapevanje najmanj{ein ne preseè niti 400 mm letno. V zaledju VP Sol~ava in VP Lu~e je v povpre~ju pod 600 mm letno.Od tod proti vzhodu in {e posebej proti jugu izhlapevanje nara{~a. Najve~je je v osrednjem delu Celjskekotline, kjer v povpre~ju na hidrometri~no zaledje doseè skoraj 750mm letno, z najvi{jimi vrednostmido okrog 780 mm letno. Na povirnih obmo~jih na Pohorju se izhlapevanje zmanj{a na enoto pore~jana okrog 670 mm letno.Specifi~ni odtoki kaèjo na klasi~no zmanj{evanje od visokogorskih do srednjegorskih predelov Savinje,kar se v grobem dobro pokriva s padavinami in izhlapevanjem. Najve~ji specifi~ni odtoki so naobmo~ju Kamni{ko Savinjskih alp tudi preko 40 lt/s iz km 2 . Koli~ina odtoka iz km 2 pada proti ni`jeleè~imobmo~jem in proti vzhodu. Najmanj{e je na obmo~ju Celjske kotline z nekaj nad 15 lt/s iz km 2 .Povirna obmo~ja Pohorja zaradi majhnega deleà tu ne vplivajo bistveno na specifi~ne odtokeposameznih hidrometri~nih zaledij. Za odto~ne koli~nike velja podobno, saj so najvi{ji v goratem predelu,najni`ji pa v ravninskih predelih pore~ja Savinje, na kar zelo vpliva tudi strmina reliefa. V goratempredelu odte~e tako preko 60 % vseh padavin preko povr{inskih vodotokov, v ravninskih pa manjkot 40 %.7 SklepVsebinsko lahko ugotovimo, da so elementi vodne bilance v pore~ju Savinje za obdobje 1971–2000dokaj usklajeni, kar potrjuje tudi pravilno uporabo geoinformacijske tehnologije.Pri rezultatih odtoka vidimo, da so in bodo potrebne dodatne obdelave podatkov na obmo~jih izstopajo~ihvodomernih postaj po specifi~nem odtoku. Za obmo~je Slovenije se je pokazala potreba po»modulu«, ki bo omogo~il avtomatsko ra~unanje odtoka posameznega hidrometri~nega zaledja, sajje v Sloveniji {tevilo zaledij neprimerno ve~je in je zato nemogo~e ro~no ra~unati odtoke, kot smo toizvedli v tem poskusu.V primerjavi z referen~nim obdobjem 1961–1990 je bilo v pore~ju Savinje padavin za okrog 10 %manj. V obmo~ju zgornjega toka Savinje je padlo za okrog 5 % manj padavin, na obmo~ju Celjske kotlinepa za skoraj 15 % manj. Kar 20 % manj pa je bilo padavin v zgornjem toku Voglajne. Na obmo~juVelenjske kotline je bilo padavin enako, v pore~ju Hudinje pa je bilo padavin za dobrih 5 % ve~. Naobmo~ju celotne Savinje je v obdobju 1971–2000 padlo povpre~no 1422 mm padavin letno, od ~esarje izhlapelo skoraj 700 mm in odteklo skoraj 750 mm. Tudi odtoki so bili v tem obdobju manj{i, v povpre~juza okoli 10 %. Na vseh postajah je bilo odtoka manj, razen v Re~ici na Paki ter v La{kem na Savinji.Skupni odto~ni koli~nik pore~ja Savinje obdobja 1971–2000 je nad 50 %, bilan~na napaka za celo pore~jepa samo 1 %. Vse to kaè na to, da je na regionalnem nivoju vodno bilan~ni izra~un uspel in da sonapake v hidrometri~nih zaledjih posledica lokalnih, mikro in mezo hidrogeografskih dejavnikov.Vsebinsko bo potrebno raziskati vzroke za veliko bilan~no napako dP na nekaterih postajah. Potrebnabi bila tudi manj{a korekcija korigiranih padavin, ve~ poudarka pa bo potrebno v nadaljnjem deludati izra~unu dejanskega izhlapevanjana na kar kaè tudi testni poizkus korekcije, ki pa v prvi primerjavis prvo razli~ico {e ni dal »strokovno sprejemljivej{ih« rezultatov, zato je v preglednici samo bilan~nanapaka (dP2) (Kurnik, 2006).101
Peter Frantar, Mojca DolinarEnostaven izra~un vodne bilance za dolo~eno obmo~je je tudi z uporabo geoinformacijske tehnologijezapleteno multidisciplinarno podro~je. Uporaba geoinformacijske tehnologije omogo~a la`je inhitrej{e analize, vendar brez temeljitih vsebinskih premislekov in poglabljanj lahko privede do vpra{-ljivih rezultatov. Uporaba geoinformacijskih orodij nam bo v prihodnosti omogo~ala la`je in hitrej{eanalize vodnobilan~nih elementov, predvsem pa smo s tem postavili temelje za podrobnej{e raziskavedejavnikov, ki vplivajo na kroènje vode. S kon~nim pregledom smo tako potrdili pravilnostuporabljenih metod ter nujnost uporabe geoinformacijske tehnologije za analize vodnih bilanc.8 Viri in literaturaARSO – Agencija RS za okolje, 2005. Baza razvodnic. Ljubljana.ARSO – Agencija RS za okolje, 2005. Kataster vodomernih postaj. Ljubljana.ARSO – Agencija RS za okolje, 2005. Sistem za shranjevanje in obdelavo hidrolo{kih podatkov. Ljubljana.ARSO – Agencija RS za okolje, 2005. Sistem za shranjevanje meteorolo{kih podatkov – METKON.Ljubljana.Cresie, N. A. C., 1993: Statistic for Spatial Data. John Wiley & Sons, New York.Forland, E. J., Allerup, P., Dahltröm, B., Elomaa, E., Jonsson, T., Madsen, H., Perälä, J., Rissanen, P.,Vedin, H., Vejen, F. 1996: Manual for Operational Correction of Nordic Precipitation Data. NorwegianMeteorological Institute, Oslo.Frantar, P. 2003: Vrednotenje ustreznosti mreè vodomernih postaj na povr{inskih vodotokih v Sloveniji.Geografski vestnik 75. Ljubljana.Frantar, P., Dolinar, M. 2005: Pregled elementov vodne bilance za obmo~je Savinje v obdobju1971–2000. 16. Mi{i~ev vodarski dan 2005, Maribor.Kolbezen, M., Pristov, J., 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ministrstvo za okoljein prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS. Ljubljana.Kurnik, B. 2006: Testni raster korigiranega izhlapevanja. Agencija RS za okolje, Ljubljana.Montieth, J. L. 1965: Evaporation and Environment. Symp. Soc. Exp. Biol., 19, Cambridge, UK.Nespor, V., Sevruk, B. 1999: Estimation of wind-enduced error of rainfall gauge measurements usinga numerical simulation. J. Atmos. Ocean. Techn. Sauthampton.102
Page 1:
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMIV S
Page 6 and 7:
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKISISTEMI V S
Page 8 and 9:
VSEBINAUvodnik ....................
Page 10 and 11:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 9-11, Lj
Page 12:
Uvodnikaplikacije geografskih infor
Page 15 and 16:
Klemen Zak{ek1 UvodV svojih za~etki
Page 17 and 18:
Klemen Zak{ekprimeru lahko gledamo
Page 19 and 20:
Klemen Zak{ekSlika 4: Meritve senzo
Page 21 and 22:
Klemen Zak{ekSlika 6: âs izpostavl
Page 24 and 25:
IZDELAVA ORTOPODOB IZ SATELITSKIH P
Page 26 and 27:
Izdelava ortopodob iz satelitskih p
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
Page 36 and 37:
Integriranje podatkov reliefa Slove
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42:
Page 45 and 46:
Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
Page 47 and 48:
Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
Page 49 and 50:
Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
Page 51 and 52: Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
Page 54 and 55: GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
Page 56 and 57: Geoinformacijska orodja in obdelava
Page 62 and 63: PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
Page 64 and 65: Prostorska porazdelitev trajanja so
Page 72: Prostorska porazdelitev trajanja so
Page 75 and 76: Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
Page 79 and 80: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
Page 81 and 82: Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
Page 136 and 137: Analiza vodomernih postaj ARSO z vi
Page 144 and 145: Batimetri~ni model slovenskega morj
Page 152 and 153:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 151-158,
Page 154 and 155:
Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
Page 162 and 163:
Kartiranje normativnega znanja: spo
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
Page 172 and 173:
Analiza ranljivosti prostora kot iz
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
Page 180 and 181:
Geografski informacijski sistem kot
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
Page 192 and 193:
Uporaba geografskih informacijskih
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
Page 202 and 203:
Analiza gospodarskega zaledja v arh
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
Page 214 and 215:
Iskanje rimske cestne mreè v sever
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
Page 226 and 227:
Uporaba daljinskega zaznavanja za o
Page 228 and 229:
Page 230 and 231:
Page 232 and 233:
Page 234 and 235:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
Page 236 and 237:
Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
Page 238 and 239:
Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
Page 240 and 241:
Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
Page 242 and 243:
Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
Page 244 and 245:
GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
Page 246 and 247:
GIS na podro~ju varstva rastlin pre
Page 248 and 249:
Page 250 and 251:
Page 252 and 253:
Page 254 and 255:
UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
Page 256 and 257:
Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
Page 258 and 259:
Page 260 and 261:
Page 262 and 263:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
Page 264 and 265:
Izbira mreè za prostorsko analizo
Page 266 and 267:
Page 268 and 269:
Page 270 and 271:
Page 272 and 273:
VE^STOPENJSKI MODEL DOLOÂNJA UNIFO
Page 274 and 275:
Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
Page 276 and 277:
jVe~stopenjski model dolo~anja unif
Page 278 and 279:
Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
Page 280 and 281:
MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
Page 282 and 283:
Mo`nosti analize in prikazovanja st
Page 284 and 285:
Page 286 and 287:
Page 288 and 289:
UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMOÎJ
Page 290 and 291:
Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
Page 292 and 293:
Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
Page 294 and 295:
INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
Page 296 and 297:
Integrirana uporaba globalnega sist
Page 298 and 299:
Integrirana uporaba globalnega sist
Page 300 and 301:
SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
Page 302 and 303:
Spletne storitve Agencije Republike
Page 304 and 305:
Page 306 and 307:
Page 308 and 309:
Page 310 and 311:
GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
Page 312 and 313:
Spletna storitev za upravljanje in
Page 314 and 315:
Page 316 and 317:
Page 318 and 319:
Page 320 and 321:
INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORM
Page 322 and 323:
Infrastruktura za prostorske inform
Page 324 and 325:
Page 326 and 327:
Page 328:
327
show all

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?