GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Geoinformacijska podpora vodni bilanci pore~ja Savinje v obdobju 1971–2000vektorske in rasterske podatke na isto osnovo – na hidrometri~na zaledja. Pregled po hidrometri~nihzaledjih nam daje naslednjo prostorsko sliko:V pore~ju Savinje se koli~ina padavin zmanj{uje od zahoda proti vzhodu. V obdobju 1971–2000je v najzahodnej{ih predelih pore~ja padlo v povpre~ju preko 1800 mm padavin v posameznem hidrometri~nemzaledju, v jugovzhodnem predelu pore~ja pa okrog 1200 mm. Najve~ padavin pade na vrhovihPlanjave in Ojstrice, kjer imamo letno v povpre~ju 2250 mm padavin, najmanj, 1200 mm, pa na obmo~juCelja. Malce ve~jo letno koli~ino padavin imajo na severovzhodu pore~ja povirni predeli naPohorju, ki pa ne prese`ejo 1500 mm letno.Pri izhlapevanju je slika obrnjena (slika 3). V najvi{jih predelih pore~ja je izhlapevanje najmanj{ein ne prese`e niti 400 mm letno. V zaledju VP Sol~ava in VP Lu~e je v povpre~ju pod 600 mm letno.Od tod proti vzhodu in {e posebej proti jugu izhlapevanje nara{~a. Najve~je je v osrednjem delu Celjskekotline, kjer v povpre~ju na hidrometri~no zaledje dose`e skoraj 750mm letno, z najvi{jimi vrednostmido okrog 780 mm letno. Na povirnih obmo~jih na Pohorju se izhlapevanje zmanj{a na enoto pore~jana okrog 670 mm letno.Specifi~ni odtoki ka`ejo na klasi~no zmanj{evanje od visokogorskih do srednjegorskih predelov Savinje,kar se v grobem dobro pokriva s padavinami in izhlapevanjem. Najve~ji specifi~ni odtoki so naobmo~ju Kamni{ko Savinjskih alp tudi preko 40 lt/s iz km 2 . Koli~ina odtoka iz km 2 pada proti ni`jele`e~imobmo~jem in proti vzhodu. Najmanj{e je na obmo~ju Celjske kotline z nekaj nad 15 lt/s iz km 2 .Povirna obmo~ja Pohorja zaradi majhnega dele`a tu ne vplivajo bistveno na specifi~ne odtokeposameznih hidrometri~nih zaledij. Za odto~ne koli~nike velja podobno, saj so najvi{ji v goratem predelu,najni`ji pa v ravninskih predelih pore~ja Savinje, na kar zelo vpliva tudi strmina reliefa. V goratempredelu odte~e tako preko 60 % vseh padavin preko povr{inskih vodotokov, v ravninskih pa manjkot 40 %.7 SklepVsebinsko lahko ugotovimo, da so elementi vodne bilance v pore~ju Savinje za obdobje 1971–2000dokaj usklajeni, kar potrjuje tudi pravilno uporabo geoinformacijske tehnologije.Pri rezultatih odtoka vidimo, da so in bodo potrebne dodatne obdelave podatkov na obmo~jih izstopajo~ihvodomernih postaj po specifi~nem odtoku. Za obmo~je Slovenije se je pokazala potreba po»modulu«, ki bo omogo~il avtomatsko ra~unanje odtoka posameznega hidrometri~nega zaledja, sajje v Sloveniji {tevilo zaledij neprimerno ve~je in je zato nemogo~e ro~no ra~unati odtoke, kot smo toizvedli v tem poskusu.V primerjavi z referen~nim obdobjem 1961–1990 je bilo v pore~ju Savinje padavin za okrog 10 %manj. V obmo~ju zgornjega toka Savinje je padlo za okrog 5 % manj padavin, na obmo~ju Celjske kotlinepa za skoraj 15 % manj. Kar 20 % manj pa je bilo padavin v zgornjem toku Voglajne. Na obmo~juVelenjske kotline je bilo padavin enako, v pore~ju Hudinje pa je bilo padavin za dobrih 5 % ve~. Naobmo~ju celotne Savinje je v obdobju 1971–2000 padlo povpre~no 1422 mm padavin letno, od ~esarje izhlapelo skoraj 700 mm in odteklo skoraj 750 mm. Tudi odtoki so bili v tem obdobju manj{i, v povpre~juza okoli 10 %. Na vseh postajah je bilo odtoka manj, razen v Re~ici na Paki ter v La{kem na Savinji.Skupni odto~ni koli~nik pore~ja Savinje obdobja 1971–2000 je nad 50 %, bilan~na napaka za celo pore~jepa samo 1 %. Vse to ka`e na to, da je na regionalnem nivoju vodno bilan~ni izra~un uspel in da sonapake v hidrometri~nih zaledjih posledica lokalnih, mikro in mezo hidrogeografskih dejavnikov.Vsebinsko bo potrebno raziskati vzroke za veliko bilan~no napako dP na nekaterih postajah. Potrebnabi bila tudi manj{a korekcija korigiranih padavin, ve~ poudarka pa bo potrebno v nadaljnjem deludati izra~unu dejanskega izhlapevanjana na kar ka`e tudi testni poizkus korekcije, ki pa v prvi primerjavis prvo razli~ico {e ni dal »strokovno sprejemljivej{ih« rezultatov, zato je v preglednici samo bilan~nanapaka (dP2) (Kurnik, 2006).101