13.07.2015 Views

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Geoinformacijska podpora vodni bilanci pore~ja Savinje v obdobju 1971–2000vektorske in rasterske podatke na isto osnovo – na hidrometri~na zaledja. Pregled po hidrometri~nihzaledjih nam daje naslednjo prostorsko sliko:V pore~ju Savinje se koli~ina padavin zmanj{uje od zahoda proti vzhodu. V obdobju 1971–2000je v najzahodnej{ih predelih pore~ja padlo v povpre~ju preko 1800 mm padavin v posameznem hidrometri~nemzaledju, v jugovzhodnem predelu pore~ja pa okrog 1200 mm. Najve~ padavin pade na vrhovihPlanjave in Ojstrice, kjer imamo letno v povpre~ju 2250 mm padavin, najmanj, 1200 mm, pa na obmo~juCelja. Malce ve~jo letno koli~ino padavin imajo na severovzhodu pore~ja povirni predeli naPohorju, ki pa ne prese`ejo 1500 mm letno.Pri izhlapevanju je slika obrnjena (slika 3). V najvi{jih predelih pore~ja je izhlapevanje najmanj{ein ne prese`e niti 400 mm letno. V zaledju VP Sol~ava in VP Lu~e je v povpre~ju pod 600 mm letno.Od tod proti vzhodu in {e posebej proti jugu izhlapevanje nara{~a. Najve~je je v osrednjem delu Celjskekotline, kjer v povpre~ju na hidrometri~no zaledje dose`e skoraj 750mm letno, z najvi{jimi vrednostmido okrog 780 mm letno. Na povirnih obmo~jih na Pohorju se izhlapevanje zmanj{a na enoto pore~jana okrog 670 mm letno.Specifi~ni odtoki ka`ejo na klasi~no zmanj{evanje od visokogorskih do srednjegorskih predelov Savinje,kar se v grobem dobro pokriva s padavinami in izhlapevanjem. Najve~ji specifi~ni odtoki so naobmo~ju Kamni{ko Savinjskih alp tudi preko 40 lt/s iz km 2 . Koli~ina odtoka iz km 2 pada proti ni`jele`e~imobmo~jem in proti vzhodu. Najmanj{e je na obmo~ju Celjske kotline z nekaj nad 15 lt/s iz km 2 .Povirna obmo~ja Pohorja zaradi majhnega dele`a tu ne vplivajo bistveno na specifi~ne odtokeposameznih hidrometri~nih zaledij. Za odto~ne koli~nike velja podobno, saj so najvi{ji v goratem predelu,najni`ji pa v ravninskih predelih pore~ja Savinje, na kar zelo vpliva tudi strmina reliefa. V goratempredelu odte~e tako preko 60 % vseh padavin preko povr{inskih vodotokov, v ravninskih pa manjkot 40 %.7 SklepVsebinsko lahko ugotovimo, da so elementi vodne bilance v pore~ju Savinje za obdobje 1971–2000dokaj usklajeni, kar potrjuje tudi pravilno uporabo geoinformacijske tehnologije.Pri rezultatih odtoka vidimo, da so in bodo potrebne dodatne obdelave podatkov na obmo~jih izstopajo~ihvodomernih postaj po specifi~nem odtoku. Za obmo~je Slovenije se je pokazala potreba po»modulu«, ki bo omogo~il avtomatsko ra~unanje odtoka posameznega hidrometri~nega zaledja, sajje v Sloveniji {tevilo zaledij neprimerno ve~je in je zato nemogo~e ro~no ra~unati odtoke, kot smo toizvedli v tem poskusu.V primerjavi z referen~nim obdobjem 1961–1990 je bilo v pore~ju Savinje padavin za okrog 10 %manj. V obmo~ju zgornjega toka Savinje je padlo za okrog 5 % manj padavin, na obmo~ju Celjske kotlinepa za skoraj 15 % manj. Kar 20 % manj pa je bilo padavin v zgornjem toku Voglajne. Na obmo~juVelenjske kotline je bilo padavin enako, v pore~ju Hudinje pa je bilo padavin za dobrih 5 % ve~. Naobmo~ju celotne Savinje je v obdobju 1971–2000 padlo povpre~no 1422 mm padavin letno, od ~esarje izhlapelo skoraj 700 mm in odteklo skoraj 750 mm. Tudi odtoki so bili v tem obdobju manj{i, v povpre~juza okoli 10 %. Na vseh postajah je bilo odtoka manj, razen v Re~ici na Paki ter v La{kem na Savinji.Skupni odto~ni koli~nik pore~ja Savinje obdobja 1971–2000 je nad 50 %, bilan~na napaka za celo pore~jepa samo 1 %. Vse to ka`e na to, da je na regionalnem nivoju vodno bilan~ni izra~un uspel in da sonapake v hidrometri~nih zaledjih posledica lokalnih, mikro in mezo hidrogeografskih dejavnikov.Vsebinsko bo potrebno raziskati vzroke za veliko bilan~no napako dP na nekaterih postajah. Potrebnabi bila tudi manj{a korekcija korigiranih padavin, ve~ poudarka pa bo potrebno v nadaljnjem deludati izra~unu dejanskega izhlapevanjana na kar ka`e tudi testni poizkus korekcije, ki pa v prvi primerjavis prvo razli~ico {e ni dal »strokovno sprejemljivej{ih« rezultatov, zato je v preglednici samo bilan~nanapaka (dP2) (Kurnik, 2006).101

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!