Letnik XVIII/14
Letnik XVIII/14 Letnik XVIII/14
sv 14aktualna temaVodna ujma pustošila po SlovenijiV obilnem deževju, ki je med 16. in 20. septembrom zajeloSlovenijo, je bilo poplavljenih več kot 7000 objektov, tudigospodarskih, poškodovanih je več kot 70 mostov, obsežnaprometna in druga infrastruktura, sprožilo se je več kot 230plazov ter podorov zemlje. Sliši se kot najhujši scenarij vaje,ki jo vsako leto na različnih lokacijah pripravlja Uprava RS zazaščito in reševanje, vendar je to danes slika Slovenije, ki joje prizadelo stoletno deževje. Povzročilo je veliko škodo, kibo po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogatajadokončno ocenjena v dveh mesecih. Ekipa revije Slovenskavojska je obiskala prizadeta območja na Viču v Ljubljani, naljubljanskem Barju, v Krški vasi in Kostanjevici na Krki.Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičVsakih nekaj let Slovenijo prizadenejohude poplave, ki povzročijoveliko materialno škodo in stiskeljudi, včasih žal tudi človeške žrtve.Ob vsakem takšnem dogodku sepotem nekaj časa sprašujemo,zakaj se je to zgodilo in kdo je krivza našo nesrečo. V nekaj letih poujmi počasi spet pozabimo, da sopoplave del narave. Domove si radigradimo na ravnici v bližini prijaznožuborečega potoka, ki se lahkože naslednji popoldan spremeniv grozečo pošast, ki pred sebojruši vse in tudi ubija. Večdnevnepadavine, ki so zajele Slovenijo, soprinesle toliko vode, da je tudi večjereke niso mogle sproti odnašati,velike razsežnosti vodne ujme paso zeleno pokrajino spremenile vvelika jezera. Ljudje na poplavljenihobmočjih so reševali, kar so lahko,s protipoplavnimi vrečami, ki jih jeCivilna zaščita razdelila 66.000, paso varovali domove pred vdoromvode. Najhuje je bilo v osrednjiSloveniji, na Celjskem, Primorskem,v Zasavju ter spodnjem toku Krkein Save. Gasilci in pripadniki Civilnezaščite so delali podnevi ter ponoči,pomagali pa so jim tudi policistiin vojaki. Slovenska vojska je zaradipoplav aktivirala načrt Vihra, protiLočam in Brežicam pa so na pomočposlali desantne čolne. V številnihvojašnicah so bili v pripravljenostiže od sobote zvečer. Po besedahpoveljnika CZ RS Mirana Bogatajaje do konca redakcije na terenusodelovalo že več kot 10.000 reševalcev,predvsem gasilcev, in velikoaktivistov humanitarnih organizacij,ki so v teh dneh pomagaliprebivalcem.Poplave prizadele številnekraje v SlovenijiMeteorologi so že nekaj dni preddežjem opozarjali na morebitnopovodenj, napovedi pa so sezačele uresničevati že v peteksredi dneva, ko je v Ljubljani zalilopodhode pod železnico, reke pa soponekod na Gorenjskem, Celjskemin v Savinjski dolini že prestopilebregove. V petek je bilo najhuje vZagorju, kjer so morali izseliti nekajdružin, poplavilo pa je celo nekateretovarne. V soboto so padavineprizadele osrednjo Slovenijo,4
Celje, Laško, Ajdovščino in Žiri. VLjubljani so med drugim poplaviliLjubljanica, Gradaščica, kanal MaliGraben in Glinščica. Poplavilo jevelik del Vrhovcev, Viča pri Rožnidolini, Dolgega mostu, Kozarij indel Barja. Na Celjskem je Savinjapoplavila del Celja in Laško, ki je šev nedeljo ostalo odrezano od sveta.Kot je povedal poveljnik 20. MOTB,ki je sodeloval pri odpravljanjuposledic ujme in pomoči ljudem,major Boštjan Baš, so vojaki vCelju opravili tri intervencije v nočis sobote na nedeljo. Hudo je bilotudi na Severnoprimorskem, natančnejev občini Ajdovščina, kjersta objekte med drugim poplavljalireka Hubelj in potok Lokavšček,začela pa je naraščati tudi rekaVipava. Na Dolenjskem je bila rekaKrka najbolj kritična pod Otočcemter v Krkinem zgornjem toku vobčini Žužemberk, reka Sava paje zalila Krško-brežiško polje inmesto.Ljubljana po osemdesetih letihznova pod vodoMed 26. in 27. septembrom1926 je v neurju, ko se je nadŠkofjeloškim hribovjem utrgaloblak, poplavilo južni del Ljubljane,bilo pa je tudi več mrtvih. V tokratnihpoplavah v Ljubljani žrtevna srečo ni bilo, poškodovanih paje precej objektov. Voda je zalilapribližno 1200 objektov, brez električneenergije pa je bilo v nedeljopribližno 2900 odjemalcev. Priodpravljanju težav zaradi poplavin kot pomoč pri čiščenju objektovna širšem območju Barja ter Vičaje sodelovalo tudi 150 pripadnikov10. MOTB iz ljubljanske vojašnice.Prebivalci so pomoč vojakovpovsod sprejeli zelo pozitivno terse ministrici in vojakom zahvaljevaliza opravljeno delo. »Zahvalaprebivalcev je tista nagrada, ki sijo zaslužimo. Naši vojaki so biliv pripravljenosti že od sobote.Najhuje je, ko vidiš, da ljudjepotrebujejo pomoč, pa jim nemoreš pomagati zaradi visokegavodostaja voda,« je dejal poveljnik1. brigade polkovnik mag. DobranBožič. Na območju je delovalotudi od 500 do 600 gasilcev izLjubljane, s Krasa in Celjskega terpripadniki podvodne reševalneslužbe, ki so se ukvarjali tudi zrazlitjem kurilnega olja. Čeprav vponedeljek popoldan v glavnemmestu posledic dežja skoraj ni biloveč zaslediti, so prebivalci Ižanskeceste, Črne vasi, Lip in Podpeči naBarju svoje imetje še vedno poskušalizaščititi pred vodo. Zaradinaraščanja vode ob Ižanski cesti sov ponedeljek nameravali evakuiratipribližno 450 ljudi, vendar se ti zazačasno preselitev niso odločili.Kostanjevica na Krki in Krškavas pod vodoKostanjevica na Krki, najmanjše ineno najstarejših slovenskih mest,je pravi čudež narave. Stari delmesta je na otoku v meandru rekeKrke, v podnožju Gorjancev. Zaradipogostih poplav v preteklosti seje mesta prijelo ime dolenjskeBenetke, gibanje po mestu pa jebilo mogoče le s čolni. Čeprav jeAgencija RS za okolje napovedovala,da bo Krka poplavljala šele vnedeljo zvečer in v noči na ponedeljek,je bil Kostanjeviški otok podvodo že v nedeljo ob 15. uri. Vodaje zalila enosmerni cesti, ki peljetapo otoku, in se približala tudiotoškim hišam, ki jih je voda zalilav ponedeljek. Na otoku je biloujetih od 80 do 90 ljudi. Enako ališe hujšo usodo so doživele številnehiše in gospodarski objekti v Krškivasi, Velikih Malencah, Mihalovcuin Ločah, voda pa je preplavilatudi zdravilišče Terme Čatež. Pridostavi najnujnejših življenjskihpotrebščin in odpravljanju težavzaradi poplav je v Kostanjevici naKrki ter v Krški vasi pomagalo145 pripadnikov 20. MOTB in 14.inženirskega bataljona s tovornimivozili ter petimi čolni. Od soboteje skladno z načrtom Vihra naprizadetih območjih sodelovalo ževeč kot 600 pripadnikov in pripadnicSV s čolni, motornimi vozili,črpalkami ter helikopterjem.Naravne nesreče povzročijo velikomaterialno škodo, pustijo globokerane v ljudeh in včasih zahtevajotudi človeške žrtve, prinesejo patudi tisto dobro v ljudeh. Ni namrečpomembno, če sta se sosedaše dan prej grdo gledala zaradi nedorečenemeje posestva. Tokrat juje povodenj združila in stkala vezi,ki se še dolgo ne bodo zrahljale.5
- Page 1 and 2: evijaslovenska vojskaČeta 74. MOTB
- Page 6 and 7: sv 14spremljamoVesti nakratkoSV se
- Page 8: sv 14intervjuČeta s svaruni operat
- Page 11 and 12: sistema protidobav tako, da bodo te
- Page 13 and 14: Nadaljevanje z 12. stranigorskimi g
- Page 15 and 16: Člani skupine MTT JIEDDO so v Slov
- Page 17 and 18: Prihodnji kongres EMPE vŠviciEvrop
- Page 19 and 20: strokovne temesv 14Orožje brez mej
- Page 21 and 22: Francija in Velika Britanija. Vse t
- Page 23 and 24: azvedrilosv 14Fotografija: Bruno To
sv <strong>14</strong>aktualna temaVodna ujma pustošila po SlovenijiV obilnem deževju, ki je med 16. in 20. septembrom zajeloSlovenijo, je bilo poplavljenih več kot 7000 objektov, tudigospodarskih, poškodovanih je več kot 70 mostov, obsežnaprometna in druga infrastruktura, sprožilo se je več kot 230plazov ter podorov zemlje. Sliši se kot najhujši scenarij vaje,ki jo vsako leto na različnih lokacijah pripravlja Uprava RS zazaščito in reševanje, vendar je to danes slika Slovenije, ki joje prizadelo stoletno deževje. Povzročilo je veliko škodo, kibo po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogatajadokončno ocenjena v dveh mesecih. Ekipa revije Slovenskavojska je obiskala prizadeta območja na Viču v Ljubljani, naljubljanskem Barju, v Krški vasi in Kostanjevici na Krki.Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičVsakih nekaj let Slovenijo prizadenejohude poplave, ki povzročijoveliko materialno škodo in stiskeljudi, včasih žal tudi človeške žrtve.Ob vsakem takšnem dogodku sepotem nekaj časa sprašujemo,zakaj se je to zgodilo in kdo je krivza našo nesrečo. V nekaj letih poujmi počasi spet pozabimo, da sopoplave del narave. Domove si radigradimo na ravnici v bližini prijaznožuborečega potoka, ki se lahkože naslednji popoldan spremeniv grozečo pošast, ki pred sebojruši vse in tudi ubija. Večdnevnepadavine, ki so zajele Slovenijo, soprinesle toliko vode, da je tudi večjereke niso mogle sproti odnašati,velike razsežnosti vodne ujme paso zeleno pokrajino spremenile vvelika jezera. Ljudje na poplavljenihobmočjih so reševali, kar so lahko,s protipoplavnimi vrečami, ki jih jeCivilna zaščita razdelila 66.000, paso varovali domove pred vdoromvode. Najhuje je bilo v osrednjiSloveniji, na Celjskem, Primorskem,v Zasavju ter spodnjem toku Krkein Save. Gasilci in pripadniki Civilnezaščite so delali podnevi ter ponoči,pomagali pa so jim tudi policistiin vojaki. Slovenska vojska je zaradipoplav aktivirala načrt Vihra, protiLočam in Brežicam pa so na pomočposlali desantne čolne. V številnihvojašnicah so bili v pripravljenostiže od sobote zvečer. Po besedahpoveljnika CZ RS Mirana Bogatajaje do konca redakcije na terenusodelovalo že več kot 10.000 reševalcev,predvsem gasilcev, in velikoaktivistov humanitarnih organizacij,ki so v teh dneh pomagaliprebivalcem.Poplave prizadele številnekraje v SlovenijiMeteorologi so že nekaj dni preddežjem opozarjali na morebitnopovodenj, napovedi pa so sezačele uresničevati že v peteksredi dneva, ko je v Ljubljani zalilopodhode pod železnico, reke pa soponekod na Gorenjskem, Celjskemin v Savinjski dolini že prestopilebregove. V petek je bilo najhuje vZagorju, kjer so morali izseliti nekajdružin, poplavilo pa je celo nekateretovarne. V soboto so padavineprizadele osrednjo Slovenijo,4
Change language