Letnik XVIII/14

Francija in Velika Britanija. Vse te države so navrhu lestvice dobaviteljev orožja že od koncahladne vojne in skupaj obvladujejo več kot tričetrtine celotnega trga. Izvoz ZDA je kar dvakratvečji od ruskega in celo 7,5-krat večji od britanskega(Tabela 3).Največja uvoznica oborožitvenih sistemov je popadcu železne zavese postala Kitajska, ki je odkonca hladne vojne do leta 2009 uvozila za skoraj32 milijard ameriških dolarjev orožja. Kitajskisledijo Indija, Turčija, Južna Koreja in Tajvan(Tabela 4). Med petimi največjimi uvoznicamiorožja po hladni vojni so torej le azijske države,ki se soočajo z velikimi grožnjami svoji nacionalnivarnosti. Kitajska in Tajvan sta sprta, kerprva nasprotuje samostojnosti slednjega in otokpojmuje kot del svojega ozemlja. Napetosti medjedrskima silama Indijo in Pakistanom so zaradipokrajine Kašmir že stalnica njunih odnosov.Turčija se sooča predvsem z grožnjo terorističneKurdistanske delavske stranke (PKK), hkrati paje vpletena tudi v oborožitveno tekmo z Grčijo,ki je na šestem mestu po skupni vrednosti uvozaorožja po hladni vojni, Južno Korejo pa ogrožapredvsem njena komunistična soseda SevernaKoreja.Problematika nadzoranad trgovino z orožjemOrožarska podjetja, ki delujejo hkrati na več lokacijah,pridobivajo svoje komponente po vsemsvetu, njihovi izdelki pa so navadno izdelani vdržavah s pomanjkljivim vladnim nadzorom.Tako orožje na prelahek način pogosto konča vnapačnih rokah. Vedno večje vrzeli v državnemnadzoru kažejo na to, da je nujen globalni nadzornad trgovino z orožjem. Pomanjkljiv nadzoromogoča dostavo orožja skupinam na območjihpod embargom, ki v oboroženih spopadih kršijomednarodno pravo in človekove pravice. Zaradispremembe vzorcev lastništva in proizvodnjev podjetjih, ki delajo za obrambne potrebe, jetrenutni državni nadzor neučinkovit. Orožje jedanes sestavljeno iz različnih komponent, kiizvirajo z vseh koncev sveta. Tako se podjetja inTabela 4: Vrednost uvozaorožja največjih uvoznic medletoma 1992 in 2009, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1992–2010Kitajska 31.983.000.000Indija 26.013.000.000Turčija 21.452.000.000Južna Koreja 21.005.000.000Tajvan 19.274.000.000države zlahka izognejo svoji odgovornosti priproizvodnji. Multinacionalna podjetja pogostosodelujejo z državami, v katerih ni praveganadzora nad orožarskimi posli in tem, v kakšnenamene se orožje uporablja.Nekatera največja podjetja na svetu so v preteklostisodelovala pri izvozu oborožitvenih sistemoviz Kitajske, Indije, Egipta in Južnoafriškerepublike na konfliktna območja, med drugimv Indonezijo, Sudan ter Ugando. Tak primer sooklepna vozila, ki jih izdeluje južnoafriško podjetjeLand Systems OMC, podružnica britanskegaBAE Systems, in so jih izvažali v Ugando terIndonezijo, čeprav je obstajal utemeljen sum, dabo med uporabo oklepnikov prišlo do kršitevčlovekovih pravic. Tukaj ne gre za namigovanje,da je katero izmed teh podjetij prekršilokaterikoli zakon, vendar pa je dejstvo, da vvečini teh primerov izvoz iz držav, kjer imajo tavodilna podjetja sedež, ne bi bil dovoljen. Težkoje tudi trditi, da nekatera podjetja, ki proizvajajoza obrambne potrebe, selijo svojo proizvodnjona tuje, da bi se izognila strogemu domačemunadzoru nad izvozom, čeprav tudi takšni razloginiso izključeni. Avstrijski izdelovalec pištol Glocknamerava preseliti svojo proizvodnjo v Brazilijo.Izvoz iz te države namreč ne bi potekal podkodeksom ravnanja EU glede trgovine z orožjem.Nadzor nad trgovino z orožjem je pomembnovprašanje za vse države, ki so udeležene na trgu.Vsaka vlada mora poskrbeti, da orožje, ki ga je izdelalo,sestavilo ali dobavilo podjetje pod njihovojurisdikcijo, ne prehaja v roke kršiteljev mednarodnegaprava in človekovih pravic. Posameznedržave, soočene z globalno orožarsko trgovino,ne morejo učinkovito s svojimi tradicionalnimimehanizmi nadzora nad izvozom rešiti tega problema.Učinkovit nadzor nad globalno trgovinobi potreboval globalne standarde in pravila, ki bitemeljili na mednarodnem pravu.VIRI:– SIPRI. Dostopno na www.sipri.org, 12. december 2009.– Stohl, Rachel. 2003a. Post Sept. 11 Arms Sales andMilitary Aid Demonstrate Dangerous trend. Dostopnona http://www.cdi.org/program/document.cfm?DocumentID=454&ProgramID=73, 9. november 2009.– Wezeman, Simeon T., Pieter D. Wezeman in MarkBromley. 2009. International arms transfers. V: SIPRIYearbook 2009 Armaments, disarmament and internationalsecurity, 244–299. New York: Oxford UniversityPress Inc.– Control Arms. 2006. Arms Without Borders: Whya globalised trade needs global controls. Dostopnona http://www.controlarms.org/en/documents%20and%20 files/reports/english-reports/arms-without­-borders, 10. december 2009.– Markusen, Ann. 2002. The Arms Trade as Illiberal Trade.Dostopno na http://www.ecaar.org/Articles/SA%20Papers/Markusen.pdf, 5. januar 2010.Weapons without bordersArms trade is an area of numerous contradictionsamong various interests. In this area,foreign political interests, such as security,human rights and international legislationencounter mainly economic interests, suchas trade, work positions, profit, etc. Armsproducing countries export weapons mainlyto their allies and friendly countries they wishto support or politically influence. Supplyingcountries perceive the export of arms as asource of new work positions and profit, apossibility to expand activities in the areaof research and development, as well as toachieve knowledge-based economy. For thecountry which imports arms, import of weaponscan be more efficient than developmentof its own defence industry; however, importof weapons can lead to dependence on foreignsuppliers, while the importing countrycan become susceptible to political pressures.21