Letnik XVIII/14

sv 14strokovne temeBolj kot se je bližal konec hladne vojne, bolj sose obrambni izdatki držav po svetu zniževali.Naraščal je pritisk javnosti po mirovni dividendiin tudi vlade držav so ugotovile, da ravenobrambnih izdatkov in angažiranja iz preteklihdesetletij ni več potrebna oziroma upravičena.Domači trgi z orožjem so se začeli zmanjševatiin s tem tudi obseg svetovne trgovine z orožjem,vojaško opremo ter tehnologijo. Dramatično sose spremenile tudi njegova dinamika in zakonitosti.Vodilne države hladne vojne so imele kar naenkratzelo velike presežke vojaških zmogljivosti.Trgovina z orožjem po hladni vojniTrg z orožjem po hladni vojni so oblikovali trijeključni dejavniki. Prvi je močno zmanjšanje vojaškihizdatkov v veliki večini držav po svetu kotodziv na javno mnenje, ki je močno nasprotovalodragim nakupom orožja. Vojaška industrija jeposledično ustvarjala presežke, vlade držav paso na vsak način hotele zaščititi svojo obrambnoindustrijo. Delno je prav zaradi neprestanetežnje proizvajalcev orožja in tudi držav poizvozu prišlo do vpliva drugega dejavnika, insicer spremenjenih vzorcev v izdelavi orožja tervojaške opreme. Podjetja, ki delajo za obrambnepotrebe, so se začela pogosteje odločatiza skupen vstop na trg, saj so tako zmanjšalatveganje in stroške, hkrati pa so tudi laže prišlana tuje trge. Zaradi cenejše delovne sile in nižjihproizvodnih stroškov so hkrati začela tudi selitiproizvodnjo v države v razvoju, zato je nadzornad proizvodnjo in izvozom orožja postal šetežji, hkrati pa je prišlo tudi do širjenja domačihproizvodnih zmogljivosti.K tem komercialnim, industrijskim in tehnološkimdejavnikom lahko dodamo še tretjega, insicer naraščajočo politično ter kulturno samozavestuvoznikov. Države, osvobojene hladnevojne, so se začele zavedati svojega statusa vmednarodni skupnosti. Pravico do lastninjenja inproizvodnje sodobnega konvencionalnega orožjaso začele razumeti kot osnovno in neodtujljivopravico vseh sodobnih držav ter v ta namenizkoriščati mednarodno trgovino z orožjem.Tabela 1: Vrednost izvozaorožja največjih izvoznic medletoma 1950 in 1991, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1950–1991Sovjetska zveza 466.565.000.000ZDA 425.397.000.000VB 94.278.000.000Francija 75.037.000.000ZRN 39.175.000.000Večina strokovnjakov se strinja, da je prišlopo koncu hladne vojne do izrazitih spremembna trgu z orožjem. S koncem hladne vojne jenamreč Sovjetska zveza doživela gospodarskipolom, zmanjšali so se vojaški izdatki držav posvetu, povečala se je gospodarska nestabilnostnekaterih držav itn. Na strani ZDA nacionalnavarnost pri izvozu orožja ni bila več v ospredju,njeno mesto pa so zasedle gospodarske koristi.Dinamika ponudbe in povpraševanja je prevzelavodilno vlogo.Takoj po koncu hladne vojne se je zdelo, da je»miroljubni« svet po hladni vojni dobil trg zorožjem, ki je seveda občutno manjši, vendarveliko bolj pester, živahen in tekmovalen kotnjegov predhodnik. Ponudba je močno presegalapovpraševanje, zato se je prednost premaknilana stran kupca, s tem pa se je začel bojponudnikov za tržne deleže. Odločitve gledeizvoza orožja so bile vedno bolj tržno usmerjene,pogodbe pa so postajale vedno bolj kompleksnein so pogosto obsegale tudi selitev proizvodnje,znanja in tehnologije kot del protidobav tertržnih dogovorov. Uvozniki so se raje, kot da bikupili kompleksne vojaške sisteme neposrednoiz proizvodne linije, odločali za nakup določeneoblike in proizvodne tehnologije v upanju, dabodo lahko tudi sami v prihodnje postali izvoznikiali pa da bodo uporabili tehnologijo v civilnenamene v domači industriji.Z razvojem globalnega orožarskega trga so serazvijale tudi zamisli o njegovi regulaciji. Neglede na to, kako strog je bil državni nadzor nadizvozom, so se vlade zavedale, da bi v množiciponudnikov vsaka zavrnitev prodaje povzročilatakojšnjo izgubo strank. Pogosto je bilo slišati:»Če ne bomo izvažali mi, bodo pa drugi.«Tekmovanje za tržne deleže je tudi zmanjšalomožnosti za konsenz držav izvoznic orožja gledenadzora nad izvozom nekaterih oborožitvenihsistemov in tehnologij na določena območja,s čimer je postal nadzor nad izvozom orožjamočno otežen.Po terorističnih napadih na New York 11. septembra2001 so zahodne zaveznice na čelu zTabela 2: Vrednost uvozaorožja največjih uvoznic medletoma 1950 in 1991, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1950–1991Indija 64.952.000.000ZRN 52.430.000.000Irak 46.320.000.000Japonska 43.203.000.000Egipt 41.018.000.000ZDA začele vojno proti terorizmu, vanjo paso vključile vsa razpoložljiva sredstva. Ko jeGeorge W. Bush leta 2001 postal predsednikZDA, je še okrepil vlogo nacionalne varnosti prioblikovanju zunanje politike. Ta je med drugimobsegala zalaganje izbranih zaveznikov, ki so bilipripravljeni sodelovati v vojni proti terorizmu, zzelo velikimi količinami najsodobnejšega orožja.V Centru za obrambne informacije (Center forDefense Information – CDI) opozarjajo, da jelahko ta težnja zelo nevarna. V preteklosti soZDA z orožarskimi posli »nagradile« države, kiso jih podpirale v njihovi politiki, takšna praksapa se je še bolj utrdila po napadih 11. septembra.Če pogledamo vojaške transferje po omenjenemdatumu, je več kot očitno, da so ZDA spremenileodnos do številnih držav, med katerimi so mnogedobile vojaško pomoč, ki bi bila pred 11. septembromzagotovo zavrnjena. ZDA so naredilerevizijo seznama držav, katerim ne prodajajosvojega orožja, na njem pa med drugim nisobili več Armenija, Azerbajdžan, Pakistan, Indija,Tadžikistan in takratna Jugoslavija. Milijardni posliso bili sklenjeni z Omanom, Egiptom, Filipiniin Turčijo. Da bi se izognili očitkom, da podpirajole eno državo v regiji, so oborožili hkratina primer Pakistan in Indijo ter Azerbajdžanin Armenijo, kar bi lahko v bližnji prihodnostipovzročilo številne regionalne krize.Po ocenah inštituta SIPRI, pripravljene pa sole ocene, saj zaradi pomanjkljive metodologijezbiranja podatkov ni mogoče podati točnega izračuna,se je vrednost celotne globalne trgovinez orožjem od leta 2001 do 2007 zvišala s 30.541milijard ameriških dolarjev na 50.593 milijardameriških dolarjev. Veliko pove tudi podatek,da se je vrednost celotne svetovne trgovine zorožjem nekaj let pred letom 2001 nenehnozmanjševala.Od leta 2005 se pojavlja težnja naraščanjakoličine dostav konvencionalnega orožja. Letnopovprečje v obdobju od leta 2004 do 2008 je biloza 21 odstotkov večje kot v obdobju od leta 2000do 2004. ZDA in Rusija ostajajo daleč največjeizvoznice orožja na svetu, sledijo jim Nemčija,Tabela 3: Vrednost izvozaorožja največjih izvoznic medletoma 1992 in 2009, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1992–2009ZDA 168.217.000.000Rusija 78.702.000.000Nemčija 31.728.000.000Francija 29.813.000.000VB 22.548.000.00020