Letnik XVIII/14

evijaslovenska vojskaČeta 74. MOTBoperativno zmogljivaPriloga:Slovenska vojska in etikaLeto XVIII24. 9. 2010številka14Vodna ujmapustošila po Sloveniji9 771318 068006Cena 0,21 €

Fotografija: Brane Petrovičsv 14spremljamoVlada obljubila hitro pomoč ob poplavahPredsednik vlade RS Borut Pahor, ministrica za obrambo dr.Ljubica Jelušič, poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj ingeneralni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje mag.Boris Balant so v nedeljo, 19. septembra, obiskali nekaterapo močnem deževju najbolj prizadeta območja v Sloveniji.Od 17. do 19. septembraje v mestu Vysoké Tatryna Slovaškem potekalozasedanje Natovegavojaškega odbora v sestavinačelnikov generalštabovdržav članic Nata, udeležilpa se ga je tudi načelnikGŠSV generalmajormag. Alojz Šteiner zdelegacijo SV. Zasedanjasta se udeležila tudi vrhovnipoveljnik zavezniškihsil za operacije admiralJames Stavridis in vrhovnipoveljnik zavezniških silza transformacijo generalStephane Abrial, prekvideokonference pa jena zasedanju sodelovalše poveljnik sil Isaf vAfganistanu generalDavid Petraeus.V občini Zagorje ob Savi so sesestali z županom MatjažemŠvaganom in si ogledali proizvodneprostore podjetja Svea,ki jih je zalila voda. Predsednikvlade Borut Pahor je ob obiskuobljubil hitro pomoč vladeposameznikom in gospodarskimsubjektom oziroma občinam.Po njegovih besedah je cilj vlade,da bi pomagala preživeti tistim,ki jih je vodna ujma najbolj prizadela.Delegacija si je ogledala tudiposledice poplav na Celjskem, insicer v mestu, Kulturnem centruLaško ter zdravilišču. Ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič jenato do poznih večernih ur nadaljevalaobisk najbolj poplavljenihin ogroženih območij. V Krškemse je srečala z županom občineFrancem Bogovičem. Po obiskuvasi Loče pri Brežicah, ki jo jeVojaški odbor Nata na SlovaškemUdeleženci zasedanja so največpozornosti namenili operacijam zavezništvas poudarkom na operacijiIsafa, preoblikovanju zavezništva,novem Natovem strateškem konceptuNata in pripravah na Natovnovembrski vrh na Portugalskem.Zasedanje je s slavnostnim govoromodprla slovaška premierkaIveta Radičova, ki je med drugimposebej poudarila pomen oboroženihsil v času novih varnostnihizzivov. Admiral Stavridis in generalPetraeus sta spregovorila o razmerahv Afganistanu ter o vidnemvelikem napredku na področjuusposabljanja afganistanskihvarnostnih sil. V okviru razprave oIsafu so se načelniki seznanili tudis potekom parlamentarnih volitevv Afganistanu, na zasedanju paje bilo posebej poudarjeno, da ševedno primanjkuje inštruktorjevsil Isaf, ki usposabljajo pripadnikeafganistanske nacionalne vojske.Ob tem je predsedujoči vojaškegaodbora admiral Giampaolo DiPaola pozval države k povečanjuprispevka z inštruktorji za urjenjeafganistanskih varnostnih sil, karje pomemben dejavnik napredkapri tranziciji operacije. Načelnikiobiskala v spremstvu brežiškegažupana Ivana Molana, je ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušičdejala, da bo SV na pomoč v tamočno poplavljen spodnjesavskipredel poslala tudi svoje pripadnikein desantne čolne. Obiskalaje tudi Kostanjevico na Krki,kjer so bile razmere ob razlitjureke Krke zelo kritične in so sedomačini bali predvsem uničenjamostov.Ministrica za obrambo dr. LjubicaJelušič je v ponedeljek, 20. septembra,obiskala Vič in Črno vaspri Igu, si ogledala odpravljanjeposledic poplav ter se pogovorilas prebivalci. 150 pripadnikov SViz ljubljanske Vojašnice FrancaRozmana Staneta je sodelovalopri odpravljanju težav zaradi poplavin pri čiščenju objektov naširšem območju Barja ter Viča.so razpravljali tudi o varnostnihrazmerah na Kosovu, pri čemerso potrdili svoje obveznosti dooperacije.Drugi dan zasedanja so sepogovarjali predvsem o možnihposledicah novega Natovegastrateškega koncepta na delovanjezavezništva. V okviru razpraveso govorili tudi o preoblikovanjuNatove poveljniške strukture.Spremembe so usmerjene vdoseganje večje prenosljivosti naeni strani in v funkcijske delitvepoveljstev na drugi strani, kar najbi prispevalo k večji racionalnosti.Fotografija: Peter Dovina2

sv 14aktualna temaVodna ujma pustošila po SlovenijiV obilnem deževju, ki je med 16. in 20. septembrom zajeloSlovenijo, je bilo poplavljenih več kot 7000 objektov, tudigospodarskih, poškodovanih je več kot 70 mostov, obsežnaprometna in druga infrastruktura, sprožilo se je več kot 230plazov ter podorov zemlje. Sliši se kot najhujši scenarij vaje,ki jo vsako leto na različnih lokacijah pripravlja Uprava RS zazaščito in reševanje, vendar je to danes slika Slovenije, ki joje prizadelo stoletno deževje. Povzročilo je veliko škodo, kibo po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogatajadokončno ocenjena v dveh mesecih. Ekipa revije Slovenskavojska je obiskala prizadeta območja na Viču v Ljubljani, naljubljanskem Barju, v Krški vasi in Kostanjevici na Krki.Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičVsakih nekaj let Slovenijo prizadenejohude poplave, ki povzročijoveliko materialno škodo in stiskeljudi, včasih žal tudi človeške žrtve.Ob vsakem takšnem dogodku sepotem nekaj časa sprašujemo,zakaj se je to zgodilo in kdo je krivza našo nesrečo. V nekaj letih poujmi počasi spet pozabimo, da sopoplave del narave. Domove si radigradimo na ravnici v bližini prijaznožuborečega potoka, ki se lahkože naslednji popoldan spremeniv grozečo pošast, ki pred sebojruši vse in tudi ubija. Večdnevnepadavine, ki so zajele Slovenijo, soprinesle toliko vode, da je tudi večjereke niso mogle sproti odnašati,velike razsežnosti vodne ujme paso zeleno pokrajino spremenile vvelika jezera. Ljudje na poplavljenihobmočjih so reševali, kar so lahko,s protipoplavnimi vrečami, ki jih jeCivilna zaščita razdelila 66.000, paso varovali domove pred vdoromvode. Najhuje je bilo v osrednjiSloveniji, na Celjskem, Primorskem,v Zasavju ter spodnjem toku Krkein Save. Gasilci in pripadniki Civilnezaščite so delali podnevi ter ponoči,pomagali pa so jim tudi policistiin vojaki. Slovenska vojska je zaradipoplav aktivirala načrt Vihra, protiLočam in Brežicam pa so na pomočposlali desantne čolne. V številnihvojašnicah so bili v pripravljenostiže od sobote zvečer. Po besedahpoveljnika CZ RS Mirana Bogatajaje do konca redakcije na terenusodelovalo že več kot 10.000 reševalcev,predvsem gasilcev, in velikoaktivistov humanitarnih organizacij,ki so v teh dneh pomagaliprebivalcem.Poplave prizadele številnekraje v SlovenijiMeteorologi so že nekaj dni preddežjem opozarjali na morebitnopovodenj, napovedi pa so sezačele uresničevati že v peteksredi dneva, ko je v Ljubljani zalilopodhode pod železnico, reke pa soponekod na Gorenjskem, Celjskemin v Savinjski dolini že prestopilebregove. V petek je bilo najhuje vZagorju, kjer so morali izseliti nekajdružin, poplavilo pa je celo nekateretovarne. V soboto so padavineprizadele osrednjo Slovenijo,4

Celje, Laško, Ajdovščino in Žiri. VLjubljani so med drugim poplaviliLjubljanica, Gradaščica, kanal MaliGraben in Glinščica. Poplavilo jevelik del Vrhovcev, Viča pri Rožnidolini, Dolgega mostu, Kozarij indel Barja. Na Celjskem je Savinjapoplavila del Celja in Laško, ki je šev nedeljo ostalo odrezano od sveta.Kot je povedal poveljnik 20. MOTB,ki je sodeloval pri odpravljanjuposledic ujme in pomoči ljudem,major Boštjan Baš, so vojaki vCelju opravili tri intervencije v nočis sobote na nedeljo. Hudo je bilotudi na Severnoprimorskem, natančnejev občini Ajdovščina, kjersta objekte med drugim poplavljalireka Hubelj in potok Lokavšček,začela pa je naraščati tudi rekaVipava. Na Dolenjskem je bila rekaKrka najbolj kritična pod Otočcemter v Krkinem zgornjem toku vobčini Žužemberk, reka Sava paje zalila Krško-brežiško polje inmesto.Ljubljana po osemdesetih letihznova pod vodoMed 26. in 27. septembrom1926 je v neurju, ko se je nadŠkofjeloškim hribovjem utrgaloblak, poplavilo južni del Ljubljane,bilo pa je tudi več mrtvih. V tokratnihpoplavah v Ljubljani žrtevna srečo ni bilo, poškodovanih paje precej objektov. Voda je zalilapribližno 1200 objektov, brez električneenergije pa je bilo v nedeljopribližno 2900 odjemalcev. Priodpravljanju težav zaradi poplavin kot pomoč pri čiščenju objektovna širšem območju Barja ter Vičaje sodelovalo tudi 150 pripadnikov10. MOTB iz ljubljanske vojašnice.Prebivalci so pomoč vojakovpovsod sprejeli zelo pozitivno terse ministrici in vojakom zahvaljevaliza opravljeno delo. »Zahvalaprebivalcev je tista nagrada, ki sijo zaslužimo. Naši vojaki so biliv pripravljenosti že od sobote.Najhuje je, ko vidiš, da ljudjepotrebujejo pomoč, pa jim nemoreš pomagati zaradi visokegavodostaja voda,« je dejal poveljnik1. brigade polkovnik mag. DobranBožič. Na območju je delovalotudi od 500 do 600 gasilcev izLjubljane, s Krasa in Celjskega terpripadniki podvodne reševalneslužbe, ki so se ukvarjali tudi zrazlitjem kurilnega olja. Čeprav vponedeljek popoldan v glavnemmestu posledic dežja skoraj ni biloveč zaslediti, so prebivalci Ižanskeceste, Črne vasi, Lip in Podpeči naBarju svoje imetje še vedno poskušalizaščititi pred vodo. Zaradinaraščanja vode ob Ižanski cesti sov ponedeljek nameravali evakuiratipribližno 450 ljudi, vendar se ti zazačasno preselitev niso odločili.Kostanjevica na Krki in Krškavas pod vodoKostanjevica na Krki, najmanjše ineno najstarejših slovenskih mest,je pravi čudež narave. Stari delmesta je na otoku v meandru rekeKrke, v podnožju Gorjancev. Zaradipogostih poplav v preteklosti seje mesta prijelo ime dolenjskeBenetke, gibanje po mestu pa jebilo mogoče le s čolni. Čeprav jeAgencija RS za okolje napovedovala,da bo Krka poplavljala šele vnedeljo zvečer in v noči na ponedeljek,je bil Kostanjeviški otok podvodo že v nedeljo ob 15. uri. Vodaje zalila enosmerni cesti, ki peljetapo otoku, in se približala tudiotoškim hišam, ki jih je voda zalilav ponedeljek. Na otoku je biloujetih od 80 do 90 ljudi. Enako ališe hujšo usodo so doživele številnehiše in gospodarski objekti v Krškivasi, Velikih Malencah, Mihalovcuin Ločah, voda pa je preplavilatudi zdravilišče Terme Čatež. Pridostavi najnujnejših življenjskihpotrebščin in odpravljanju težavzaradi poplav je v Kostanjevici naKrki ter v Krški vasi pomagalo145 pripadnikov 20. MOTB in 14.inženirskega bataljona s tovornimivozili ter petimi čolni. Od soboteje skladno z načrtom Vihra naprizadetih območjih sodelovalo ževeč kot 600 pripadnikov in pripadnicSV s čolni, motornimi vozili,črpalkami ter helikopterjem.Naravne nesreče povzročijo velikomaterialno škodo, pustijo globokerane v ljudeh in včasih zahtevajotudi človeške žrtve, prinesejo patudi tisto dobro v ljudeh. Ni namrečpomembno, če sta se sosedaše dan prej grdo gledala zaradi nedorečenemeje posestva. Tokrat juje povodenj združila in stkala vezi,ki se še dolgo ne bodo zrahljale.5

sv 14spremljamoVesti nakratkoSV se je predstavljala na43. mednarodnem obrtnemsejmu (MOS) v Celju, ki jepotekal od 8. do 15. septembra.Težišče letošnje predstavitve SVje bilo na povezovanju vojske scivilnim okoljem.11. bataljonu za zveze so 10.V septembra gostili delegacijo1. bataljona za zveze avstrijskevojske, ki jo je vodil podpolkovnikHerbert Truntschnig.Pripadniki bataljona so gostompokazali telekomunikacijskoin računalniško opremo, v postojnskivojašnici pa so jih seznaniliše z delovanjem CBU inORIS-a.Načelnik GŠSV generalmajormag. Alojz Šteiner se je 11.septembra na Predmeji pri Ajdovščiniudeležil slovesnosti intradicionalnega srečanja veteranovOZVVS Ajdovščina - Vipavain Združenja Sever. GeneralmajorŠteiner je ob tej priložnostipoudaril pomen MSNZ za osamosvajanjein vlogo prebivalcevTrnovske planote v teh prelomnihzgodovinskih dogodkih.Prva brigada je 11. septembragostila tradicionalne15. športne igre Slovenskegadruštva za celiakijo. Srečanje jepotekalo v športni dvorani VojašniceFranca Rozmana Stanetav Ljubljani.Na stadionu Arena Petrol vCelju je bilo 13. septembraže sedmo tradicionalno nogometnosrečanje med ekipamaMestne občine Celje in MOCelje. V primerjavi s prejšnjimileti je imela letos ekipa MOCelja več sreče in je zmagala zrezultatom 2 : 1.Pripadnike 22. slovenskegakontingenta na Kosovu,ki varujejo samostan Goriok, je14. septembra obiskal poveljnikvečnacionalnih sil Kfor generalmajorErhard Bühler. GeneraluOb dnevu 670. POVLOGB obnovljenetehnične delavniceV zadnjih dveh tednih je potekaloveč slovesnosti ob dnevu enot SV.Tako so 7. septembra praznovalidan Vojaške zdravstvene službe,10. septembra dan Centra zadoktrino in razvoj in 17. septembradan 5. obveščevalno-izvidniškegabataljona. Ob praznovanju dneva670. POVLOGB so v uporabopredali obnovljene tehničnedelavnice.Ob dnevu enote, 17. septembru,je poveljnik 5. obveščevalno-izvidniškegabataljona major DimitrijFabčič vodenje in poveljevanjepredal podpolkovniku BoštjanuIvanjku. Center za doktrino inrazvoj, ustanovljen 1. septembra2004, je šesto obletnico delovanjapraznoval 10. septembra vVoličini. Pripadniki enote, ki jenosilec priprave doktrin in drugevojaškostrokovne literature terglavni usmerjevalec in izvajalecrazvojnoraziskovalne dejavnostiin tehnološkega razvoja vojske, sotekmovali v različnih športnih disciplinahin se udeležili pohoda naZavrh, kjer so si v kulturnem domuogledali Maistrovo spominskosobo. Pripadniki Vojaške zdravstveneenote so svoj praznik praznovali7. septembra v Centru veteranovvojne za Slovenijo v Logatcu, 670.poveljniško-logistični bataljonpa je praznoval 10. septembra. Vokviru praznovanja so organiziralislovesno akademijo, ki so seje poleg pripadnikov bataljonaudeležili visoki gostje, predstavnikicivilnih institucij in prebivalciobčine Slovenska Bistrica. Osrednjigovornik na slovesnosti je bil namestnikpoveljnika sil SV brigadirmag. Andrej Osterman, obnovljenetehnične delavnice pa je v uporabopredal poveljnik 1. brigade polkovnikDobran Božič. Projekt obnovedelavnic je vreden približno 88.000evrov, pri čemer so zunanjimizvajalcem plačali 53.000 evrov, 17pripadnikov enote pa je opravilodelo, vredno približno 35.000evrov. V sklopu delavnic so urediliavtomehanično in akumulatorskodelavnico, delavnici zvez ter zavzdrževanje oborožitve, elektrodelavnico, skladišče rezervnih delovin pisarniške prostore za vodjedelavnic.Zahvala MO za sodelovanje pri izvedbi Strateškega foruma BledZa sodelovanje MO pri izvedbipetega Strateškega foruma Bled znaslovom Svet v naslednjem desetletju,ki je potekal 29. in 30. avgusta,se je v pismu ministrici za obramboosebno zahvalil zunanji ministerPredaja dolžnosti poveljnika 5. OIBSamuel Žbogar. Med vrsto pohval, kijih je MO prejelo glede sodelovanjapri izvedbi dogodka, je tudi pohvalaprostovoljca Mirovnega korpusa ZDAPetra Tasea. Ta je v pismu posebejpoudaril odličen nastop ministrice dr.Ljubice Jelušič kot tudi profesionalnostpripadnikov Slovenske vojske.Kot je zapisal Tase, »se zahvaljujemvsem slovenskim ženam in možemv uniformi, ki so si neutrudnoprizadevali, da bi zagotovili najboljšestoritve vsem nam, ki smo bili gostjeStrateškega foruma na Bledu. Slovenijaje država, ki izvaža mir in stabilnost,kar ne bi bilo mogoče brezzaveze slovenskih vojakinj in vojakovter političnih voditeljev. Rad bi sezahvalil častniku slovenskih zračnihsil, gospodu Stojanu Kotniku, zanajboljše prevozne storitve, kar semjih bil deležen v svojem življenju. Šeenkrat želim izraziti svoje občudovanjein vam želim vse najboljše priprihodnjih prizadevanjih. Upam, dase bom lahko udeležil Strateškegaforuma na Bledu leta 2011 in se obtej priložnosti spet srečal z vami«.Fotografija: PSSV6

Šolanje začela šesta generacijaNa Poveljniško-štabni šoli vmariborski Kadetnici je 13.septembra generalštabno šolanjezačela že šesta generacija, v katerije enajst slušateljev in slušateljica.Od 1. aprila 1996 je šolanjekončalo 92 slušateljev, od tega trislušateljice.Enoletno generalštabno šolanjepoteka po novem programu. Taje sestavljen iz temeljnega dela,ki je skupen za vse slušatelje inobsega 1170 ur, zaključne naloge vvrednosti 180 ur in izbirnih vsebinv obliki modulov. Vsak modul jesestavljen iz enega ali več predmetovv skupni vrednosti 450 ur.Program dopolnjujejo še dodatnevsebine v skupni vrednosti 100ur organiziranega dela. TemeljnaVerificirali mobilni kemični laboratorijV okviru prizadevanj SV zadoseganje končnih operativnihzmogljivosti 18. BJRKBOso pripadniki bataljona v krajuZemianske Kostolany na Slovaškemizvedli nacionalno verifikacijomobilnega kemičnega laboratorija(MOBKLAB). Verifikacija, pri kateriV 9. BZO končali prvo fazo priprav na UNIFILV Vojašnici Cerklje ob Krki se je7. septembra končalo preverjanjein ocenjevanje po izvedeni prvifazi usposabljanja pripadnikov9. bataljona zračne obrambe,ki bodo novembra napoteni vmirovno operacijo UNIFIL vLibanon.Pripadniki devetega in desetegakontingenta so bili preverjeni terso sodelovali častnika iz Poveljstvasil SV in častnik iz centra odličnostiiz Vyškova, je bila uspešna, saj je 18.BJRKBO prejel oceno odlično. Medpripravami so pripadniki bataljonasodelovali s francosko vzorčevalskoekipo, kar se je izkazalo za koristnopri izmenjavi mnenj in izkušenj. VGostili predstavnike EU in NataSlovenski vojaški predstavnik priNatu in EU kapitan Renato Petričje 10. septembra z ženo na domu vBruslju gostil predstavnike vojaškegaodbora Nata ter EU z ženami.Gre za že tradicionalni družabnidogodek, katerega cilj je neformalnosrečanje in spoznavanje novihcilja programa sta izobrazitiin usposobiti visoke častnikeSlovenske vojske in vodilne delavceobrambnega ministrstva ter drugihdržavnih organov za usklajenovodenje elementov slovenskeganacionalnovarnostnega sistemana operativni in strateški ravni.Poudarek je na razvoju in uporabielementov nacionalnovarnostnegaocenjeni iz poznavanja individualnihveščin. Poveljnik 9. BZOpodpolkovnik Mojmir Lipar je obtem poudaril pomen poznavanja inobvladovanja individualnih veščinza učinkovito nadaljnje urjenjeza opravljanje kolektivnih nalog.Ocenjevanje je bilo razdeljenov štiri tematske sklope, znotrajkaterih je 15 ocenjevalcev vsakegapripadnika teoretično in praktičnovojaških predstavnikov tako Natakot EU, s čimer prispevajo k tesnejšemusodelovanju obeh organizacij.Tudi letošnje srečanje so zaznamovalidobra organizacija, odličenodziv in prijetno vzdušje, srečanjapa sta se z ženama udeležila tudipredsedujoči vojaškega odborasistema v globalnem mednarodnemokolju ter na sodelovanjusodobne, profesionalne vojaške silev okviru kolektivne obrambe.V okviru generalštabnega in višjegaštabnega šolanja je na Poveljniškoštabnišoli predaval podpolkovnikEric Tripnaux z belgijske kraljevevojaške akademije na temo odnosovin komuniciranja z javnostmi.okviru urjenja so izvedli tudi usposabljanjez mehurjevci in živčnimiter drugimi bojnimi strupi. Tako jeekipa dopolnila izkušnje majskegaterenskega usposabljanja, ko so sepripadniki na usposabljanju LiveAgent Training prvič srečali s pravimibojnimi strupi.ocenilo iz poznavanja 48 individualnihveščin. Nosilec in izvajalecocenjevanja je bila podčastniškapodporna linija, ki jo je vodilbataljonski podčastnik 9. bataljona.Potek ocenjevanja si je ogledal tudipoveljnik brigade zračne obrambein letalstva podpolkovnik JaniTopolovec, ki je izrazil zadovoljstvoob dobro opravljenem delu pripadnikovbataljona.Nata admiral Giampaolo Di Paolain generalni direktor vojaškegaštaba EU general podpolkovnik TonVan Osch. Dogodek so organiziralipripadniki SV MSSVT, predvsemoddelek vojaškega predstavništvapri Natu in nacionalni podpornielement iz Monsa.Fotografija: PDRIUVesti nakratkoBühlerju so pripadniki SV predstavilinaloge in posebnosti varovanjasamostana. V nadaljevanjusi je visoki gost ogledaltudi območje odgovornosti četeIndia, ki z varovanjem in patruljiranjemdeluje v občini Istok.Na GŠSV je 14. septembrapotekal predstavitveniobisk nerezidenčnega obrambnegaatašeja Republike Albanijeza Republiko Slovenijo, polkovnikaHajrusha Konija. PolkovnikaKonija je sprejel direktorštaba brigadir mag. VladimirMaher, ki mu je ob nastopunove dolžnosti zaželel velikouspehov. Brigadir Maher je izpostavilodlično sodelovanjemed državama.Pripadniki 460. artilerijskegabataljona iz Postojneso v okviru rednega mesečnegausposabljanja 15. septembraizvedli pohod v polni bojniopremi iz Vojašnice baronaAndreja Čehovina Postojna na1124 metrov visok hrib SvetaTrojica pri Postojni. Ta hrib imaza artileriste poseben pomen,saj jih spremlja pri vsakodnevnemusposabljanju na Počku.Big band Orkestra Slovenskevojske je 18. septembras koncertom končal predstavitevSlovenske vojske v nakupovalnemsredišču Europark vMariboru. Z vokalnima solistomaNušo Derenda in RudolfomStrnadom je privabil številnopubliko in požel velik aplavz.Danes, 24. septembra, se vCOU Poljče končuje tečajo civilno-vojaškem sodelovanjuza funkcionalne strokovnjakev mednarodnih operacijahin misijah na obrambnempodročju. Slovenija je kot gostiteljicazastopana s štirinajstimievidentiranimi kandidati zacivilne funkcionalne strokovnjakein z dvanajstimi pripadnikiSV.7

sv 14intervjuČeta s svaruni operativno zmogljivaV 74. motoriziranem bataljonu (74. MOTB) so s1. motorizirano četo, opremljeno z vozili SKOV 8 x 8 svarun,konec junija dosegli končne operativne zmogljivosti, karpomeni, da je enota z novimi vozili sposobna opravljatikompleksne naloge v MOM v tujini. Četa bo z motoriziranimvodom novembra za šest mesecev prvič prevzela zahtevnein nevarne naloge bojne podpore delovanja slovenskeoperativne skupine za mentorstvo in povezavo (OMLT) vsestavi 14. kontingenta SV v operaciji Isafa v Afganistanu.Prav tako v bataljonu že potekajo intenzivne pripravedrugega voda za delovanje v sestavi 15. kontingenta SV vAfganistanu. Kot je v pogovoru za revijo Slovenska vojskapoudaril poveljnik 74. MOTB major Leon Holc, sta njihovinajpomembnejši nalogi priprava enote na prihodnje misijein vzpostavljanje razmer za doseganje končnih operativnihzmogljivosti bataljona.Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič1. motorizirana četa, ki je junija2009 prevzela 13 vozil svarun,je konec junija dosegla končneoperativne zmogljivosti. Kako sopotekale aktivnosti?Enota je takoj po prejemu vozilzačela uvajati vozila v operativnouporabo in cikel doseganja končnihoperativnih zmogljivosti. Tako stabili decembra lani končani kolektivnousposabljaje na ravni oddelkain nato aprila na vodni ravni, junijapa je bil vrhunec priprav z izvedbokolektivnega usposabljanja čete terbojnega streljanja. Ob tem velja poudariti,da smo po vsakem izvedenemusposabljanju naredili analizo in napodlagi rezultatov prilagajali načrte.Tako smo dodatno izvedli nekaterausposabljanja iz individualnih veščin,kajti pokazalo se je, da so pripadnikiveliko časa namenili spoznavanjunovih sredstev in pri tem zapostavljaliposebne veščine vojaka, ki paso nujne za uspešno opravljanjekolektivnih nalog.V bataljonu ste zaradi zamudepri dobavi vozil 8 x 8 moralizdružiti postopke uvajanjavozil v operativno uporabo inusposabljanje posadk za delo zvozili. Ali so se pri tem pojavljaletežave in kako ste jih reševali?Prva četa je dobila vsa vozila, tako dasmo lahko brez težav sledili načrtom.Nekaj težav smo imeli z razpoložljivostjovozil, kajti vozila nekajkratniso bila operativna, ker je dobaviteljodpravljal garancijske napake. Drugatežava, ki se je pojavila, je bila velikaneznanka z dobavo vozil svarun zadrugo četo. Skladno z usmeritvamismo tako letne načrte pripravili s ciljem,da dosežemo končne operativnezmogljivosti na vozilih BVP M-80,ki pa smo jih v sredini leta dopolnili,ker je enota dobila nekaj vozil 8 x 8.Trenutno tako poteka usposabljajevoznikov in namerilcev. Teh težav nebi imeli, če bi vozila prihajala v enotonačrtno, tako pa smo aktivnostiglede na nabave sproti prilagajali.Prav tako veliko težavo predstavljadejstvo, da imamo v 2. četi tako vozilaBVP M-80 kot tudi svarun.Kakšne so dejavnosti v drugih dvehmotoriziranih četah?V drugi četi, kot sem že povedal,poteka usposabljanje voznikov innamerilcev na vozilih svarun. Hkratije enota začela opravljati kolektivnenaloge izkrcnega dela, kar naj bi bilokončano do konca tega leta. Isti cikelusposabljanja je načrtovan za tretjočeto, tako da nekatere aktivnostizdružujemo. Skoraj v celoti so voznikiin namerilci v 3. četi usposobljeniza delo z vozili BVP M-80, tako dabomo brez težav izvedli kolektivnousposabljaje celotnega oddelka. Žespomladi smo jih namreč usposobilizadostno število s kadrom, ki toznanje v enoti še ima.Kdaj je predviden rok za dosegonjunih končnih operativnihzmogljivosti?Doseganje končnih operativnihzmogljivosti druge in tretje čete jenačrtovano do sredine prihodnjegaleta.Kaj pa v poveljniško-logistični četi?Doseganje želenih zmogljivosti vpoveljniško-logistična četi je zaradispecifičnosti enot in zahtevanegaznanja pripadnikov zelo zahtevnanaloga. Trenutno smo pri večinivodov v poveljniško-logistični četina ravni individualnih veščin, razenpri vodu za tehnično vzdrževanje, kipa mora doseči končne operativnezmogljivosti do konca tega leta.Prav tako še poteka popolnjevanjeenote oziroma zamenjava kadra vizvidniškem vodu, v katerem se odpripadnikov zahtevajo poleg visokemotiviranosti za delo v ekstremnihrazmerah tudi višje psihofizičnesposobnosti.1. motorizirana četa bo z vodom zvozili SKOV 8 x 8 prvič sodelovalakot enota za bojno podporoslovenskemu OMLT v sestavi 14.kontingenta SV v operaciji Isafa.Kako so potekale priprave na tozahtevno in nevarno nalogo?Bataljon je v doseganju končnih operativnihzmogljivosti 1. motoriziranečete, od koder so pripadniki enoteza bojno podporo, vključil usposabljanjebojnih postopkov, ki najbi jih enota izvajala na prihajajočimisiji. Prav tako smo enoto napotilina usposabljanje v Hohenfels v8

sv 14predstavljamo vamGrozd obrambneindustrije SlovenijeNa 5. mednarodnem sejmu obrambe, varovanja, zaščitein reševanja, ki v teh dneh poteka v Gornji Radgoni,se obiskovalcem predstavljajo tudi slovenska podjetja.Za predstavnike podjetij pa so organizirani tudi strokovniposveti, s katerimi želijo organizatorji ponuditi informacijeo poslovnih priložnostih, ki jih danes ponuja Evropa na tempodročju. Slovenija se je po osamosvojitvi leta 1991 znašlav dilemi, kako naprej s preveliko obrambno industrijo, ki jebila do takrat vezana na dobave za potrebe jugoslovanskihoboroženih sil. Zaradi počasnega vključevanja Slovenije vevro-atlantske povezave in odsotnosti jasne vizije njeneganadaljnjega razvoja je postala odveč. Tako se je ob oceni,da ji nova država s svojimi potrebami ne bo mogla večzagotavljati zadostne proizvodnje za domači trg in tudi v njenopreoblikovanje in internacionalizacijo niso bila vložena večjaprizadevanja, bolj ali manj boleče in pospešeno preoblikovalav civilno industrijo. Posledica je bila njeno hitro upadanje v 90.letih 20. stoletja, kar se je nadaljevalo tudi v novo tisočletje.Besedilo: mag. Jože Renar, direktor GOISFotografiji: Bruno ToičNovo upanje se je začelo kazati predvstopom Slovenije v Nato in EU leta2004, toda tudi takratni začetnioptimizem je kmalu izginil. Leta2006 je stanje doseglo novo dno, sajje nehala delovati tudi njena edinatakratna asociacija Sekcija obrambneindustrije pri Združenju kovinskeindustrije v okviru Gospodarskezbornice Slovenije. Po dveletnem životarjenjuse je leta 2008 16 podjetij,ki delujejo na tem področju, vendarleodločilo, da je treba v Slovenijinekaj storiti za to, da če že državane, pa vsaj podjetja, ki imajo interesdelovati na tem področju, združijoskupne sile za izboljšanje položaja inperspektive te industrije v Sloveniji.Vzroke za nastalo stanje so pripisovaladelno tudi pomanjkanju lastneiniciative in aktivnosti, predvsem paodsotnosti kakršne koli industrijskepolitike države, v kateri obrambnaindustrija zaseda posebno mesto kotv vsaki sodobni državi. Industrijskopolitiko bo Slovenija slej ko prejmorala oblikovati, če bo hotelazagotoviti dolgoročno perspektivenpoložaj hrbtenici svojega izvoza inmednarodne konkurenčnosti, ki joindustrija za Slovenijo predstavlja.Obrambna industrija ima pri tempomembno vlogo, saj prek nje lahkodržave zelo avtonomno izvajajo lastnestrategije industrijskega razvoja.Poleg opremljanja oboroženih silje namreč obrambna industrija zelopomembna za usmerjanje razvojain zgodnje prihode novih tehnologijv nacionalno gospodarstvo,ki potem prihajajo tudi na civilnetrge. Grozd obrambne industrijeSlovenije (GOIS) je bil ustanovljenkonec leta 2008 kot samostojnoin neodvisno gospodarsko interesnozdruženje slovenskih podjetijs področja obrambe, varnosti inzaščite. Ustanovilo ga je 16 podjetij,danes pa šteje 26 članov, od tega statudi dve izobraževalno-raziskovalniustanovi. Gospodarska zbornicaSlovenije je podprla ustanovitev inpodpira delovanje GOIS, čeprav ninjegova članica. Namen ustanovitveje bil povezati slovenska podjetja,ki imajo ambicijo trajno delovati napodročju obrambne industrije, vskupno organizacijo, v kateri bomolahko dosegli boljše razmere za njihovorast in razvoj, večjo prepoznavnostblagovne znamke slovenskeobrambne industrije kot ponudnikakakovostnih izdelkov in storitevs področja obrambe, varnosti terzaščite v EU, Natu in svetu. Pri temsta seveda pomembna tudi pomoččlanom in medsebojna izmenjavainformacij, znanja ter izkušenj.Temeljni cilji delovanja so povezovanje,oblikovanje in predstavljanjeskupnih interesov slovenskih podjetijs področja obrambe, varnostiter zaščite, GOIS pa predstavlja tudiskupno predstavniško telo za svoječlane nasproti vladi, MO in drugimministrstvom, povezuje se s podobniminacionalnimi in nadnacionalnimiorganizacijami v EU ter svetu. Pritem je v ospredju skrb za ustvarjanjeboljših razmer za rast in razvoj tervečjo vlogo obrambne industrije vokviru slovenskega gospodarstva.Vsa prizadevanja GOIS so usmerjenav večjo prepoznavnost in navzočnostslovenskih podjetij na trgih v okviruEU, Nata ter svetu kot ponudnikovkakovostnih, tehnološko naprednihin konkurenčnih izdelkov ter storitevna področju obrambe, varnostiin zaščite, krepitve sodelovanja zMO ter SV. GOIS se zavzema tudi zarast obsega dobav in tržnega deležaslovenskih podjetij na področjuobrambe, varnosti ter zaščite, zaspodbujanje interesa slovenskih podjetijza vstop na mednarodne trgeobrambnih izdelkov in storitev terza povečanje vlaganj v razvoj na tempodročju, za spodbujanje podjetij zasodelovanje v razvojnih programih vokvirih MO, EDE, Nata in drugih razvojnihprogramov ter za izboljšanje10

sistema protidobav tako, da bodo teprimarno uporabljale za intenzivnejševključevanje slovenske obrambneindustrije na mednarodne trgeobrambnih sredstev.Aktivnosti Grozda obrambneindustrije SlovenijeOd ustanovitve je GOIS aktivenna različnih področjih, na katerihpoizkušamo doseči kar največkoristi za naše člane. Aktivnostise nanašajo predvsem na različneoblike sodelovanja z MO, na skupnenastope in predstavitve na tujihtrgih, predstavitve izdelkov terstoritev naših članov predstavnikomtujih obrambnih ministrstev indelegacijam med njihovimi obiski vSloveniji, na organizacije predstavitevinformativnih izobraževanj terusposabljanj podjetij za sodelovanjez Natom in na povezovanje znacionalnimi ter internacionalnimiasociacijami na področju obrambneindustrije. Naj predstavimo nekajdosedanjih aktivnosti. DecembraStruktura podjetij članov GOISpo dejavnostih2009 smo se predstavniki Grozdaobrambne industrije Slovenijesestali z ministrico za obrambo,pogovarjali pa smo se o vzpostavitvitrajnega in dolgoročnega sodelovanjaz MO. Dogovorili smo se, daustanovimo delovno skupino zaoblikovanje Programa sodelovanjamed MO in GOIS, ki je v sklepnifazi usklajevanja. Podjetjem smona dveh predstavitvah predstavilistanje na področju vojaških nabavin protidobav v Sloveniji. V okviruGOIS smo v tem kratkem obdobjuorganizirali srečanja slovenskih podjetijs tujimi predstavniki obrambnihministrstev in njihovih nabavnihslužb iz Avstrije, Azerbajdžana terMakedonije in srečanje s predstavnikiZdruženih narodov, Programaza razvoj (UNDP) za Črno goro zaravnanje s strelivi. Sodelovali smopri organizaciji konference EADSza dobavitelje v Ljubljani. V začetkuleta 2010 smo organizirali srečanjes slovaškimi podjetji iz obrambneindustrije in z njihovo nacionalnoInformacijske in komunikacijskestoritve 30 %Kovinska industrija 22 %Raziskave in razvoj 12 %Tekstilna industrija 12 %Industrija izdelkoviz plastičnih mas 4 %Industrija procesne opreme 4 %Optični izdelki 4 %Proizvodnja električnih naprav 4 %Proizvodnja kovin 4 %Storitve 4 %asociacijo ZOP s slovenskimipodjetji v Ljubljani, sledila pa stasrečanje s srbskimi podjetji izJugoimporta SDPR v Beograduter obisk generalnega direktorjaGeorgesa D'hollanderja in direktorjaDSA – NATO & Nations dr. VelizarjaShalamanova, ki sta slovenskimpodjetjem predstavila dejavnostiagencije NATO NC3A in možnostiza vključitev slovenskih podjetij vsodelovanje. Na GOIS je potekaloveč obiskov različnih predstavnikov.Tako so nas obiskali predstavnikiEvropske obrambne agencije (EDA),SIBAT-a in Elbit Systemsa iz Izraela,SAAB-a iz Švedske, Thalesa izFrancije, Češke Zbrojevke in drugi.Junija smo skupaj z MO organiziraliskupni nastop desetih slovenskihpodjetij na sejmu Eurosatory 2010v Parizu. Pred tem smo izdali novtiskani katalog Slovenian DefenceProducts, v katerem se predstavlja27 slovenskih podjetij. Septembrasmo organizirali sodelovanje šestihslovenskih podjetij na skupni predstavitvina Mednarodni konferencidelovne skupine za industrijsko varnost(MSWIG) na Brdu pri Kranju.Članstvo Grozda obrambneindustrije SlovenijeV GOIS so vključena podjetja, kidelujejo v različnih industrijskihpanogah. V njih je približno 3500zaposlenih, ki na leto ustvarijo 685milijonov evrov prihodkov, pri tempa je treba dodati, da gre večinomaza podjetja, ki največji delež prodajeustvarijo v tako imenovanih civilnihprogramih, v katerih njihovi deležiprodaje v celotni prodaji pri večinimočno presegajo 50 odstotkov.Kaj je pred nami?Jeseni načrtujemo v sodelovanjus Sektorjem za standardizacijo,kodifikacijo in kakovost pri MOpredstavitve podjetjem na področjuNatove standardizacije in kodifikacije.Pripravljamo skupne nastopena sejmih obrambe in sodelovanjena dogodkih, ki so povezani s priložnostmiza vstope naših podjetijna nove trge ter v nove poslovnepovezave. Zavedamo se tudi, dabo treba narediti več za povezaveslovenskih organizacij in podjetij zaraziskave in razvoj, saj trgi obrambneindustrije zahtevajo vedno večnovih izdelkov in storitev na najvišjitehnološki ravni. Zavzeli se bomo zato, da bo pri oblikovanju slovenskeindustrijske politike obrambna industrijadobila mesto, ki ji pripada v industrijskorazvitih državah. Sevedaje pri vsem tem zelo pomembnosodelovanje s Slovensko vojsko inMinistrstvom za obrambo, zato siželimo nadaljnje krepitve dobrihodnosov Grozda obrambne industrijeSlovenije z njima, saj le takolahko razvijemo vzajemno koristnoin trajnostno sodelovanje slovenskihoboroženih sil ter visoko specializiranihgospodarskih dejavnosti, ki jihpredstavlja obrambna industrija.Slovenian Defence Industry ClusterFollowing its independence in 1991, Slovenia faced a dilemma of what todo with its large defence industry which at the time was dependant onsupplies for the needs of Yugoslav armed forces. Due to a slow-pacedintegration of Slovenia into Euro-Atlantic integration and a lack of aclear vision of its further development, the defence industry became redundant.The assessment that a new country with its new needs wouldnot be able to provide a sufficient production for the Slovenian market,the defence industry was, more or less painfully, gradually transformedinto a civilian industry, also since no efforts were made for its transformationand internationalization. All this resulted in its rapid decline inthe 1990s and also in a new millennium. A new hope emerged beforeSlovenia's entry into NATO and EU in 2004; however, the initial optimismquickly vanished. In 2006, the situation was alarming again, sincethe only defence association, the Defence Industry Section of the MetalProducts Industry Association within the Chamber of Commerce andIndustry of Slovenia, ceased to exist. After two years of miserable existence,in 2008, 16 companies decided to join forces in order to improvethe situation and prospects of Slovenian defence industry. To this end,Slovenian Defence Industry Cluster was established as and independenteconomic interest association of Slovenian companies in the area ofdefence, security and protection.11

sv 14iz vojaškega življenjaV slovenskem visokogorjuskupno urjenje madžarskihin slovenskih posadkV Kamniško-Savinjskih Alpah inKaravankah ter širši okolici jeod 6. do 17. septembra potekaloskupno usposabljanje slovenskih termadžarskih helikopterskih posadk,imenovano Lord Mountain 2010. Ciljusposabljanja madžarskih pilotov jebilo usposabljanje v pristajanju invzletanju med več kot 2000 metrovvisokimi gorami, obenem pa je bilodvostransko usposabljanje tudi odličnapriložnost za preverjanje stopnjepovezljivosti, izmenjavo izkušenj terkrepitev sodelovanja med državama.Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičBrigada zračne obrambe in letalstva SV je vzačetku septembra že petič gostila pripadnikemadžarskih zračnih sil, saj skupno usposabljanjehelikopterskih posadk poteka v okviru načrtadvostranskega sodelovanja med oboroženimisilami obeh držav. Na usposabljanju v Slovenijije bilo več kot 50 pripadnikov 86. helikopterskebaze iz Szolnoka. Madžarski piloti s helikopterjemaMi-17 in Mi-24 hind so bili razdeljeni v dveskupini, vsaka pa je bila v Sloveniji teden dni.Posadke so pred vsakim letom najprej v učilnicispoznavale teoretični del letenja v visokogorju,s poudarkom na varnosti, to je informacijah ometeoroloških pogojih in oceni terena. To znanjeje ključno za varno letenje v visokogorju, sajsta letenje v visokogorju in zunajletališko pristajanjezelo posebna ter zahtevata od posadkdodatno znanje in izkušnje, ki pa jih madžarskeposadke v pretežno ravninski Madžarski ne morejopridobiti. Po teoretičnih pripravah so se posadkes helikopterji odpravile na nalogo. Gledena vremenske razmere so se člani posadk sprotiodločali, kam se bodo odpravili, usposabljanjepa je potekalo dopoldan in zgodaj popoldan dotri ure na dan, kar je zahtevalo visoko stopnjokoncentracije.Madžarska posadka med zahtevnimzunajletališkim pristankomSlovenski cougarji zagotavljali spremstvoMadžarska helikopterja Mi-17 in Mi-24 hindsta med poletom v visokogorje na določenirazdalji sledila helikopterju AS 532 cougar. Koje cougar priletel na kraj predvidenega pristanka,sta posadki madžarskih helikopterjevzaokrožili ter si ogledali smer in način pristajanjaslovenske posadke. Ko je posadka slovenskegacougarja pristala, je ponovno vzletelain opazovala madžarske kolege pri postopkihpristajanja na zahtevnem gorskem terenu zNadaljevanje na 13. straniFotografija: Borut PodgoršekTeoretične priprave na let12

Nadaljevanje z 12. stranigorskimi grebeni, planotami ter sedli. Posadkeso postopke ponavljale na različnih lokacijahin višinah, poleg zunajletaliških pristankov paso urile tudi lebdenje, med katerim se helikopterle delno ali sploh ne dotika terena, medtemko se moštvo iz njega izkrcava ali vkrcava vanj.Major Peter Simon, eden najmlajših majorjevmadžarskih zračnih sil, je dejal: »Prvi korakusposabljanja zračne posadke v visokogorjuje učenje pristajanja. Žal na Madžarskem nigora, Slovenija pa ponuja odlične razmereza urjenje zaradi terena in znanja slovenskihpilotov. Januarja odhajam na misijo v goratiAfganistan, zato je tokratno usposabljanjeposebej dragoceno.« Letenje in zunajletališkipristanki v visokogorju so zelo zahtevni ter posebni,poleg tega zahtevajo visoko stopnjo koncentracijevseh članov posadke, torej pilota,kopilota in tehnika letalca, ki ima pomembnovlogo pri usmerjanju helikopterja na pristanek.Slovenski piloti imajo z letenjem v visokogorjuveliko izkušenj, saj sodelujejo v številnihreševalnih akcijah. Med madžarskimi pilotihelikopterjev v Sloveniji je bilo nekaj takih,ki že imajo izkušnje z letenjem v visokogorjuin so sodelovali na podobnih usposabljanjihv tujini, večina mlajših pilotov pa takšnihizkušenj nima, zato so se v Sloveniji prvičsrečali z letenjem in zunajletališkimi pristankiv visokogorskem svetu.Madžarski piloti so v Slovenijo pripeljali tuditako imenovanega ptička, poslikanega hinda,ki ga uporabljajo predvsem za vojaške mitinge.Gre za helikopter s staro rusko tehnologijo, kiga imenujejo tudi leteči tank. Kot je dejal majorSimon, »v vojnih razmerah bi izbral prav tahelikopter, saj se z njim zagotovo vrneš živ«.Madžarske oborožene sile naj bi leta 2011 vmirovno operacijo Isafa v Afganistanu prispevaletransportna helikopterja v večnacionalnohelikoptersko skupino v Kabulu ali pa bodozagotovile inštruktorje za urjenje pripadnikovafganistanske vojske za letenje s helikopterjemMi-24 hind.Helikopter Mi-24 hind med tehničnim pregledomMadžarski pilot major Peter SimonZanesljiva ruska tehnika vhelikopterju Mi-24 hindJoint training of Hungarianand Slovenian crews inSlovenian high mountainsregionFrom 6 to 17 September, a joint training ofSlovenian and Hungarian helicopter crews,named Lord Mountain 2010, took place inthe Kamnik-Savinja Alps and Karavanke.The purpose was to train Hungarian pilotsin landing and taking-off in the mountainsreaching 2,000 metres or more. The bilateraltraining was also an excellent opportunity toverify the level of interoperability, exchangeexperience and enhance cooperation betweenthe countries.13

sv 14iz vojaškega življenjaAmeričani urili za boj protiimproviziranim eksplozivnimnapravamBesedilo: nadporočnica Nina RaduhaNa največjih kriznih žariščih vse večje tveganjepredstavljajo improvizirane eksplozivne naprave (IEN).V začetku septembra je v Vojašnici Franca Rozmana Stanetav Ljubljani potekalo tridnevno usposabljanje iz boja protiIEN, ki ga je izvajala skupina ameriških strokovnjakov.Usposabljanje je bilo del priprav 14. slovenskegakontingenta pred odhodom v mednarodno operacijo Isafav Afganistan.Načrt boja proti IENIEN so sredstva, ki so položena aliizdelana na improviziran način.Obsegajo uničevalne, smrtonosne,škodljive, pirotehnične ali zažigalnekemikalije in so namenjena uničevanju,onesposabljanju, izčrpavanjuali odvračanju. Med sestavnimi deliso lahko vojaška sredstva, todaobičajno so ta sredstva izdelana iznevojaških sestavnih delov (Brinc,D., Derman – Zadravec, T., Furlan,B., Hafner, T., 2006: 142). Lastnostiimproviziranih eksplozivnih napravv definiciji kažejo na težko prepoznavnostteh sredstev, zato solahko bolj prikrite in dosežejo večjiučinek presenečenja. Predstavljajoveliko nevarnost vsem posameznikomin enotam, ki so na območjuuporabe IEN, to je predvsem vAfganistanu ter Iraku. Zaščitalastne sile je najpomembnejšanaloga vsakega poveljnika, zatoje povsem razumljivo, da je trebasile ščititi v celoti in ves čas. Takoje pomemben del usposabljanjaposameznikov in enot, ki jih pošiljamov MOM, usposabljanje iz bojaproti IEN. Načrt boja proti IEN je vNatu sestavljen iz šestih temeljnihaktivnosti, in sicer kako predvidetinasprotnikove aktivnosti, mupreprečiti izvedbo načrtov, odkritiIEN, nevtralizirati postavljeneimprovizirane eksplozivne naprave,se zaščititi pred učinki detonacij inizkoristiti dogodke IEN. Pripadnikivojsk se znotraj zavezništva urijona osnovni (baseline C-IED) in nadaljevalni(C-IED Train the trainer)Štabni vodnikMitja Planinc,pripadnikSVNKON 14 Isaf:Pripravljeno usposab ljanje ameriškihkolegov, s katerimi bomoskupaj v MOM, dodaja še zadnjikošček mozaika k celotni sliki bojaproti improviziranim eksplozivnimnapravam. Usposabljanje je velikopripomoglo k razumevanju miselnostiposameznikov, ki podpirajopostavljanje IEN po Afganistanu,ker nam to pozneje v operaciji pogostoomogoči lažje prepoznavanjestorilcev. Usposabljanje ocenjujemkot zelo poučno in kakovostno, sajje temeljilo na izkušnjah iz Iraka terAfganistana.Usposabljanje iz boja proti IEN v NemčijiFotografija: 1. brigada SV14

Člani skupine MTT JIEDDO so v Slovenijiusposabljali pripadnike SVNKON 14.Fotografija: Bruno ToičNadporočnikMiha Rijavec,koordinator1. brigade SV:Dogodek JIEDDO,ki poteka v 1. brigadi,veliko pomeni pripadnikom,ki se pripravljamo za napotitev vIsaf OMLT. Improvizirane eksplozivnenaprave so najbolj uporabljenoorožje upornikov v Afganistanu,zato je vsakršno usposabljanje zaboj proti njim korak naprej pri dviguzaščite sil oziroma Force Protection.V okviru priprav na naslednjorotacijo bomo skladno s CONOPza OMLT želeli izvesti čim več tovrstnihtečajev in tako dvignili ravenzaščite svojih sil kot tudi pripadnikovafganistanske nacionalne vojske,s katerimi si bomo delili usodona naši misiji v Afganistanu. Ob tejpriložnosti bi se rad zahvalil CBU,ki je pobudnik tega dogodka, kottudi pripadnikom 14. kontingentaIsaf OMLT, da so nas povabili kusposabljanju in tudi tako pokazalipripravljenost pri izmenjavi svojihizkušenj. Verjamem, da se bo tosodelovanje nadaljevalo tudi, kobodo oni v Afganistanu. Želim jimuspešno misijo in da se vsi živi inzdravi vrnejo.ravni, ki jo organizira tudi CBU, terštabni ravni (C-IED Staff OfficerAwarnes Course). Kombinacijovseh teh ravni ponuja organizacijaJoint Improvised Explosive DeviceDefeat Organization (JIEDDO).Usposabljanje del pripravpred odhodom v AfganistanPripadniki Slovenske vojske,predvsem kandidati za SVNKONIsaf OMLT, se trenutno intenzivnousposabljajo iz boja proti IEN. Naosnovnem C-IED se usposabljajov Nemčiji. Tam se naši pripadnikiprvič srečajo s to tematiko, ki jospoznavajo na predavanjih in računalniškihsimulacijah. Naslednjastopnja usposabljanja je takoimenovani MTT (Mobile TrainingTeam) JIEDDO, ki je v začetkuseptembra organiziral tridnevnousposabljanje iz izvajanja bojaproti improviziranim eksplozivnimnapravam v Vojašnici FrancaRozmana Staneta v Ljubljani.Člani MTT JIEDDO so nekdanjipripadniki oboroženih sil ZDA, kiv sodelovanju z ameriško vojskoin članicami zavezništva pripravljajorazlične oblike usposabljanjaza boj proti izdelavi, distribuciji,namestitvi in uporabi improviziraniheksplozivnih naprav uporniškihskupin, predvsem v Afganistanu inIraku. Član skupine MTT JIEDDOin inštruktor na tečaju KevinMcCarthy je dejal, da sta glavna ciljaobiska v Sloveniji izobraževanjein obveščanje o ameriški metodologijiproučevanja ter pristopu kboju proti IEN in mreži, ki podpiradelovanje skupin za improviziraneeksplozivne naprave. »Pripadnicein pripadniki SV, ki so se udeležilitečaja, so zelo motivirani in sopokazali veliko zanimanja za temo.Natančno razumejo delovanje protiimproviziranim eksplozivnim napravamin pridobili so si veščine zaizvajanje in vodenje operacij protiIEN v okolju, v katerem je velikovarnostno ogrožanje,« je še dodalMcCarthy. Usposabljanje v Slovenijije bilo del priprav kontingentapred odhodom v mednarodno operacijov Afganistan. Poleg pripadnikov14. slovenskega kontingenta sose tečaja udeležili tudi pripadnikiSlovenske vojske, ki bodo vključeniv naslednji kontingent, predstavnikicivilne policije, pripadnikiameriške vojske in italijanske brigadeJulia. V prihodnje 1. brigadaSV že načrtuje napotitve svojihpripadnikov na nadaljevalne oblikeusposabljanj C-IED v Nemčiji,Poljski in Ukrajini.Americans teach how to fight againstimprovised explosive devicesImprovised explosive devices (IEDs) present an increasing risk in themain crisis areas. To this end, at the beginning of September, the FrancRozman Stane Military Post in Ljubljana hosted a three-day training inthe area of fight against IED, led by a group of members of the U.S.Armed Forces, while the basic C-IED training for SAF soldiers is heldin Germany. These trainings form a part of preparations of the 14thSlovenian Contingent for OMLT tasks before its departure for ISAF operationin Afghanistan. In addition to members of the 14th Contingent,the training in Slovenia included also SAF members who will be a partof the next contingent, representative of the civilian police, membersof the U.S Armed Forces and the Italian Brigade Julia. The 1st SAFBrigade is already planning additional C-IED trainings for its membersin Germany, Poland and Ukraine.15

sv 14predstavljamo vamBesedilo: Marko Pišlar, mag. Roman BricFotografije: Marko PišlarV Srbiji od leta 2011le poklicni vojakiV Beogradu v Srbiji je od 8. do 12. septembra potekal 31.kongres Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA),ki se ga je udeležilo približno 60 novinarjev in urednikovevropskih vojaških glasil iz 12 držav, med drugim tudi izrevije Slovenska vojska, ki je članica združenja že 11 let.Kongres v Srbiji je bil namenjen krepitvi poklicnih in osebnihstikov med novinarji, izmenjavi izkušenj ter spoznavanjuobrambnega sistema Srbije in njenih oboroženih sil.Udeležence kongresa sta sprejela tudi srbski obrambniminister Dragan Šutanovac in načelnik generalštaba srbskevojske generalpodpolkovnik Miloje Miletić.Predstavili 1. brigado in rečnoflotiljoSrbija je kot ena izmed mlajšihčlanic združenja EMPA kongresgostila prvič. Organizatorji, predstavnikivojaške revije Odbranaso se v sodelovanju s službo zaodnose z javnostmi izkazali kotodlični gostitelji in za evropskekolege pripravili zanimiv program,ki je obsegal številne strokovnepredstavitve obrambnega sistemaSrbije ter njene vojske in praktičnepredstavitve njenega delovanjater zmogljivosti. Prvi dan smose udeleženci kongresa v NovemSadu, kjer je sedež avtonomnepokrajine Vojvodina, seznaniliz organiziranostjo in nalogami1. brigade srbske vojske ter rečneflotilje. 1. brigada je sestavljena izpehotnih, oklepno-mehaniziranih,artilerijskih in artilerijsko-raketnihenot za zračno obrambo, inženirskeenote in enote za zveze.Opremljena je s tanki M-84, BVPM-80, samohodnimi havbicami122 mm, samohodnimi večcevnimilanserji raket 128 mm, protiletalskimitopovi 40 mm, oklepnimitransporterji, oklepnimi izvidniškimivozili BRDM-2 in pehotno oborožitvijodomače izdelave. Enota seaktivno vključuje v izpolnjevanjemednarodnih vojaških obveznosti,ki jih je prevzela Srbija, prav takopa je pomemben njen prispevekpri podpori civilnim strukturamob naravnih in drugih nesrečah,predvsem ob poplavah v Vojvodini.Rečna flotilja je vojaška mornariškaenota ravni brigade. Skrbi zakontrolo notranjih srbskih plovnihpoti, zagotavlja podporo enotamkopenske vojske pri premikuter opravlja naloge iskanja inreševanja na rekah, kanalih in jezerihv skupni dolžini skoraj 1600kilometrov na Donavi, Savi ter Tisi.Za opravljanje svojih nalog uporabljarečne minolovce, desantno­-jurišne čolne, ladjo za posebne namene,rečne patruljne čolne, rečnopostajo za razmagnetenje plovil,motorne patruljne čolne, mostovnipark in drugo specialistično opremo.Flotilja v okviru trilateralnegasodelovanja Srbije, Madžarske inRomunije zelo aktivno sodeluje priodpravljanju posledic poplav, ki sopogost vir ogrožanja prebivalcevob Donavi, Tisi ter Tamišu.16

Prihodnji kongres EMPE vŠviciEvropski vojaški novinarji smo vokviru plenarnega zasedanja pregledaliporočilo o delu združenjaleta 2010 in potrdili načrt za leto2011. Letos je EMPA že tretjičpodelila priznanje za najboljšinovinarski članek, objavljen vvojaškem glasilu članov združenja.Nagrado je dobil častnik innovinar belgijske vojske stotnikPatrick Thomée za novinarsko izpovedob potresu na Haitiju. Avtorv njej opisuje, kako so belgijskeoborožene sile z letalom airbusA310 na prizadeto območje prveposlale človekoljubno pomoč in reševalce.Poleg natečaja za najboljšinovinarski prispevek bo združenjeEMPA za prihodnje leto razpisalotudi natečaj za najboljšo fotografijo.Udeleženci iz Švice so obkoncu plenarnega dela predstaviliprogram prihodnjega kongresaEMPE, ki bo oktobra 2011 potekalv Lucernu. Predstavniki evropskihvojaških glasil smo si med kongresomv Srbiji ogledali tudi številnekulturne in vojaškozgodovinskeSlovesnost ob promociji častnikovPrikaz zmogljivosti rečne flotiljeznamenitosti, med njimi bogatozbirko vojaškega muzeja na beograjskitrdnjavi Kalemegdan.Srbska vojska se preoblikujein profesionaliziraSrbska vojska je pred tremi letizačela intenzivno reorganizacijoin transformacijo, po katerih sopredvideni zmanjšanje obsegavojske na približno 27.000 pripadnikov,ukinitev naborniškegasistema in uvedba poklicne vojskeod januarja 2011. Spremembepredvidevajo ohranitev prostovoljnegasluženja vojaškega roka inmožnosti za poznejšo vključitevv pogodbeno rezervo. Prav takose bo srbska vojska intenzivnejevključevala v dejavnosti v mirovnihoperacijah po svetu. Srbija žesodeluje na številnih misijah podmandatom OZN v Afriki, predvsemna misijah v Čadu, Liberiji,Slonokoščeni obali in od leta2003 z medicinsko skupino tudiv Kongu. Za leti 2010 in 2011 načrtujejoše udeležbo v operacijahna Cipru in v Libanonu. Dve izmedposebnih nalog srbske vojske statudi varovanje administrativnečrte s Kosovom in Metohijo ternadzor nad kopensko in zračnocono varnosti, torej pasovoma,ki sta na razdalji pet oziroma 25kilometrov od administrativnečrte. Za varnost v kopenski inzračni coni skrbijo pripadniki 2.,3. in 4. brigade srbske vojske, kiso razmeščeni v vojaških objektihvzdolž črte, in enote vojaškegaletalstva ter zračne obrambe. Odvstopa srbske vojske v kopenskocono varnosti poteka korektnoin partnersko sodelovanje srbskevojske s poveljstvom Kforja terpodrejenimi enotami, čemur sonamenjeni redni skupni sestankina vseh ravneh, civilno-vojaškosodelovanje z lokalnim prebivalstvomin skupne patrulje srbskihter Kforjevih vojakov vzdolž administrativnečrte.Največja vojaška medicinskaustanova v JugovzhodniEvropiEvropski vojaški novinarji smosi v okviru predstavitev vojaškihzmogljivosti ogledali tudi eno največjihvojaških medicinskih ustanovv Jugovzhodni Evropi, Vojaškomedicinsko akademijo na Banjici.Lani je praznovala 165. obletnicodelovanja, v njej pa poleg celovitemedicinske in bolnišnične oskrbev 27 klinikah, 17 inštitutih, drugihspecializiranih programih inmedicinskih oddelkih, povezanihs študijskim in znanstvenoraziskovalnimokoljem, izdelavozdravil ter drugimi medicinskimistoritvami, opravijo več kot polmilijona specialističnih posegovna leto. Ustanova obsega približno180.000 kvadratnih metrov inima 6000 sob ter kabinetov. Vsakdan je približno 10.000 obiskov.Prednost pri obravnavi ima vojaškoosebje, 40 odstotkov zmogljivostipa je namenjenih civilnemuprebivalstvu. V ustanovi deluje135 univerzitetnih profesorjev inasistentov ter 237 doktorantov,celotno medicinsko osebje vsehpoklicev pa vključuje približno2000 zaposlenih. Predstojnikakademije generalmajor prof. dr.Miodrag Jevtić je dejal, da njihovouspešno delo tudi pri najzahtevnejšihposegih še vedno v velikimeri temelji na zanesenjaštvu, sajza dodatno nagrajevanje zdravnikovin zdravstvenega osebjatudi v najtežjih primerih nimajoniti evra.Promocija novih častnikovpred domom narodneskupščineV sklepnem delu kongresa smo siogledali veliko slovesnost z vojaškimmimohodom na osrednjemprizorišču pred domom narodneskupščine. Slovesnosti, ki je bilaob 160. obletnici delovanja vojaškeakademije namenjena koncušolanja 130. in 131. generaciječastnikov, sta se udeležila vojaškiter državni vrh na čelu s srbskimpredsednikom Borisom Tadićem.Ta je v svojem govoru velikopozornosti namenil reševanjuvprašanja Kosova in Metohije, zakar je dejal, da bodo po »tragičnivojaški izkušnji« Kosovo branili»izključno z mirnimi, pravnimiin diplomatskimi sredstvi«.Hkrati je opozoril, da so njihovanačela jasno izražena v stališču,da »Srbija ne priznava in nikoline bo priznala nelegalne neodvisnosti«te pokrajine. Na srbskivojaški akademiji s prenovljenimištudijskimi programi spodbujajotudi vključevanje tujih študentov.Tako so šolanje v obeh generacijahpodporočnikov uspešno končalištirje častniki črnogorske vojske,na akademiji pa se šolajo tudičastniki iz Bosne in Hercegovine,Turčije, Avstrije ter ZDA. Vojaškipostroj 134 novih podporočnikovje bil pospremljen s programomsrbskih gardistov in preletomletal ter helikopterjev.Only professional soldier in Serbia since 2011From 8 to 12 September, Belgrade in Serbia hosted the 31st Congressof Military European Press Association (EMPA) which was attendedby approximately 60 journalists and editors of European military publicationsfrom 12 countries. The purpose of the congress in Serbia wasto enhance professional and personal relations among journalists, exchangeexperience and information, as well as to become familiar withSerbian defence system and armed forces.17

sv 14intervjuNajboljše ekipe prve pomočiletos v PomurjuFotografija: Bojan KuntaričLani je bila najboljša ekipa prvepomoči Nuklearne elektrarne KrškoNa predlog Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) terRdečega križa Slovenije (RKS) bo letošnje državno preverjanje usposobljenosti ekipprve pomoči organizirano v Murski Soboti. Potekalo bo v soboto, 9. oktobra, nalokacijah v mestnem središču, kjer bodo dogajanje lahko spremljali tudi mimoidoči.Tako poskušajo organizatorji mestna občina Murska Sobota, RKS in URSZRpribližati prvo pomoč širši javnosti ter ljudem prikazati delo in poslanstvo ekip prvepomoči, člane ekip pa preizkusiti v znanju iz reševalnih dejavnostih, kot bi potekaleob množični nesreči. V okviru preverjanja bo Uprava RS za zaščito in reševanjepredstavila vse službe, organe in enote, ki so vključeni v sistem varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami, je dogajanje na kratko predstavil generalni sekretarRKS mag. Janez Pezelj.Pred državnim preverjanjem potekajoregijska preverjanja.Dejavnosti za pripravo regijskih in državnega preverjanjasmo skupaj z drugimi organizacijami začeliže februarja. Glavni odbor RKS in URSZR sta14. junija objavila razpis za 16. državno preverjanjeusposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK.Do zdaj smo izvedli že devet regijskih preverjanj,ki se jih je udeležilo 95 ekip, septembra pa bomoorganizirali še preostala štiri. Pričakujemo, da sebo regijskih preverjanj udeležilo več kot 120 ekip,organizirajo pa jih občine, gospodarske družbe,zavodi in druge organizacije, šole in drugi javnizavodi ter druge nevladne organizacije. S temipreverjanji želimo oceniti strokovno znanje, hkratipa preverjanja pripravljamo kot preventivnoakcijo, saj naj bi si dogodek ogledalo čim več ljudiv domačem kraju.Zakaj ste se tokrat odločili za pomursko regijo?Za pomursko regijo smo se odločili, da bi stovrstnimi aktivnostmi pokrili vso Slovenijo zimenitnimi dogodki, organizacijo in znanjem,saj ob pripravi tovrstnih tekmovanj ugotavljamo,da se vse premalo ljudi udeležuje teh dogodkov.V Murski Soboti bo na sedmih krajih pripravljenihsedem delovnih nesreč, ki so značilneza pomursko regijo. Tekmovanje si bo ogledaloveč šol iz regije, zato upamo, da bomo privabilinove prostovoljce ali člane ekip prve pomoči terzaščite in reševanja. Želimo si, da bi mladi znalisami zaščititi kraj nesreče, pravilno namestitipoškodovanca, poklicati in teči na pomoč. Da seob nesreči obrneš in ne storiš nič, ni dobro. Zgoljs klicem na številko 112 lahko že veliko pomagašponesrečencu.Ali bi lahko mimoidoče v dogajanjeintenzivneje vključili, mogoče s preizkusomnjihovega znanja?To je zagotovo dodana vrednost takšnemudogodku. Sem že razmišljal, da bi pripravilitekmovanje na državni ravni med izkušenimiekipami in zmagovalci iz osnovnošolskih ekip.Rdeči križ bi moral sistemsko dobiti denar, skaterim bi organizirali preverjanje znanja za vse.Opažam, da je kultura dajanja pomoči tistim,ki jo potrebujejo, v Sloveniji nizka. Zato ni napačnovaše razmišljanje, da bi na enem kraju naregionalnih in državnem preverjanju simuliralinesrečo. Tako bi omogočili, da se ljudje preverijov znanju dajanja prve pomoči. Lahko bi celo priredilimalo tekmovanje in najboljšemu podelilisimbolično nagrado.Ali bi v sodelovanju s pristojnimi službamilahko pripravili projekt, s katerim bi poljudnoprikazali dajanje pomoči prijatelju alineznancu v nesreči?O tem smo se že začeli pogovarjati s pristojnimislužbami. Na predstavitvah prikažemo film, kinazorno prikaže znanje reševalcev na simulacijahnesreč. Menim, da je predlog o izobraževalnioddaji, ki bi poljudno približala pomen reševanjapoškodovancev, dober. Televizijsko oddajo bi lahkopredvajali le enkrat na teden vse leto. Moralise bomo povezati z množičnimi občili, predvsems televizijskimi, ki imajo pomembno vlogo,vendar je žal na tem področju ne opravijo dovoljdobro. Predvsem množična občila se morajo zavedatisvoje glavne naloge. Ob tem želim poudaritidobro sodelovanje s Slovensko vojsko. Skupajz njo med drugim organiziramo dobrodelnikoncert Mojstri slovenske popevke za Rdeči križSlovenije. Koncert z Big bandom Orkestra SV bov soboto, 25. septembra, v Cankarjevem domu,bralce vaše revije pa nanj vljudno vabim.18

strokovne temesv 14Orožje brez mejaTrgovina z orožjem je področje, na katerem prihaja do številnih nasprotij medmnogimi različnimi interesi. Zunanjepolitični interesi, kot so varnost, človekovepravice in mednarodna ureditev, se tukaj srečujejo predvsem z gospodarskimi,in sicer trgovino, delovnimi mesti, dobičkom itn. Države, ki izdelujejo orožje,ga izvažajo predvsem k svojim zaveznicam in prijateljskim državam, ki jih želijopodpreti oziroma nanje politično vplivati. Državam dobaviteljicam pomeni izvozorožja vir delovnih mest in zaslužka, možnost širjenja dejavnosti na področjuraziskav in razvoja ter doseganja na znanju temelječega gospodarstva. Za državouvoznico orožja je lahko uvoz bolj učinkovit kot razvoj lastne obrambneindustrije, vendar lahko uvoz orožja državo pripelje do odvisnosti od tujihdobaviteljev in jo naredi dovzetno za politične pritiske.Besedilo: Aleksander KolednikFotografiji: Bruno ToičKritiki trgovine z orožjem se sklicujejo predvsemna »etično zunanjo politiko«, nemoralnost izvažanjasmrtonosnega orožja, kršitve človekovihpravic v nekaterih državah uvoznicah orožja inna stroške izvoza orožja, ki so breme davkoplačevalcev.Podporniki izvoza orožja izpostavljajopredvsem ekonomske prednosti v obliki zaposlitevin zaslužka z izvozom. Pomembni prednostista tudi vpliv na prijatelje in zaveznike terpridobitev statusa svetovne sile. S prodajo orožjana določena območja naj bi po mnenju nekaterihtudi preprečevali kršenje človekovih pravic, sajnaj bi tako napadenim državam omogočili zaščitosvojega ozemlja in prebivalstva.Trgovina z orožjem med hladno vojnoMed hladno vojno je bila trgovina z orožjempredvsem sredstvo zunanje politike in je služilabolj nacionalnim kot ekonomskim interesom.Združene države Amerike so z orožjem zalagalepredvsem svoje zaveznike, ki so se soočali z vojaškoin seveda tudi ideološko grožnjo Sovjetskezveze. Najprej so bile prejemnice pomoči državezveze Nato in Iran, Južna Koreja, Turčija terTajvan, pozneje pa so bile vojaške podporedeležne tudi nekatere afriške in latinskoameriškedržave. Sovjetski zvezi se je uspelo vojaškopovezati s Sirijo, Irakom, Egiptom in Kubo, zatoso v teh delih sveta iskali svoje zaveznike tudiAmeričani, ki so večinoma trgovali liberalno.Tako so ustvarili pretok zelo dragega in sofisticiranegaorožja zaveznikom v Evropi, Aziji in naBližnjem vzhodu. Takšno politiko so podpiralitudi vojaški poveljniki, ki so se tako povezovaliz zavezniškimi vojaškimi elitami, koristila paje tudi domači obrambni industriji ZDA, ki jenenehno nasprotovala kakršnemukoli omejevanjupri prodaji orožja. V sedemdesetih letihprejšnjega stoletja so ZDA na veliko trgovale sSavdsko Arabijo in predvsem Iranom, ki so juvideli kot nosilce stabilnosti na Bližnjem vzhodu.Osemdeseta leta je zaznamovala predvsemvojaška pomoč afganistanskim Mudžahedinom,ki so prav tako služili kot ščit pred komunističnonevarnostjo.Po podatkih inštituta SIPRI so bili od leta 1950do konca hladne vojne leta 1991 največji izvoznikiorožja Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija,Francija in Zvezna republika Nemčija (Tabela 1).Razvidno je, da sta bili v omenjenem obdobju SZin ZDA daleč največji izvoznici orožja na svetu.Vsaka posebej je izvozila dvakrat več oborožitvenihsistemov kot Velika Britanija, Francija in ZRNskupaj.Pri uvozu oborožitvenih sistemov ne obstajajotako velike razlike v vrednosti kot pri izvozu.Največ oborožitvenih sistemov so uvozili Indija,ZRN, Irak, Japonska in Egipt (Tabela 2). ZRNje edina država, ki se je znašla med petimi največjimiizvoznicami in uvoznicami orožja medletoma 1950 in 1991, po čemer lahko sklepamo,da je bila ZRN ena najpomembnejših držav nahladnovojnem orožarskem trgu.19

sv 14strokovne temeBolj kot se je bližal konec hladne vojne, bolj sose obrambni izdatki držav po svetu zniževali.Naraščal je pritisk javnosti po mirovni dividendiin tudi vlade držav so ugotovile, da ravenobrambnih izdatkov in angažiranja iz preteklihdesetletij ni več potrebna oziroma upravičena.Domači trgi z orožjem so se začeli zmanjševatiin s tem tudi obseg svetovne trgovine z orožjem,vojaško opremo ter tehnologijo. Dramatično sose spremenile tudi njegova dinamika in zakonitosti.Vodilne države hladne vojne so imele kar naenkratzelo velike presežke vojaških zmogljivosti.Trgovina z orožjem po hladni vojniTrg z orožjem po hladni vojni so oblikovali trijeključni dejavniki. Prvi je močno zmanjšanje vojaškihizdatkov v veliki večini držav po svetu kotodziv na javno mnenje, ki je močno nasprotovalodragim nakupom orožja. Vojaška industrija jeposledično ustvarjala presežke, vlade držav paso na vsak način hotele zaščititi svojo obrambnoindustrijo. Delno je prav zaradi neprestanetežnje proizvajalcev orožja in tudi držav poizvozu prišlo do vpliva drugega dejavnika, insicer spremenjenih vzorcev v izdelavi orožja tervojaške opreme. Podjetja, ki delajo za obrambnepotrebe, so se začela pogosteje odločatiza skupen vstop na trg, saj so tako zmanjšalatveganje in stroške, hkrati pa so tudi laže prišlana tuje trge. Zaradi cenejše delovne sile in nižjihproizvodnih stroškov so hkrati začela tudi selitiproizvodnjo v države v razvoju, zato je nadzornad proizvodnjo in izvozom orožja postal šetežji, hkrati pa je prišlo tudi do širjenja domačihproizvodnih zmogljivosti.K tem komercialnim, industrijskim in tehnološkimdejavnikom lahko dodamo še tretjega, insicer naraščajočo politično ter kulturno samozavestuvoznikov. Države, osvobojene hladnevojne, so se začele zavedati svojega statusa vmednarodni skupnosti. Pravico do lastninjenja inproizvodnje sodobnega konvencionalnega orožjaso začele razumeti kot osnovno in neodtujljivopravico vseh sodobnih držav ter v ta namenizkoriščati mednarodno trgovino z orožjem.Tabela 1: Vrednost izvozaorožja največjih izvoznic medletoma 1950 in 1991, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1950–1991Sovjetska zveza 466.565.000.000ZDA 425.397.000.000VB 94.278.000.000Francija 75.037.000.000ZRN 39.175.000.000Večina strokovnjakov se strinja, da je prišlopo koncu hladne vojne do izrazitih spremembna trgu z orožjem. S koncem hladne vojne jenamreč Sovjetska zveza doživela gospodarskipolom, zmanjšali so se vojaški izdatki držav posvetu, povečala se je gospodarska nestabilnostnekaterih držav itn. Na strani ZDA nacionalnavarnost pri izvozu orožja ni bila več v ospredju,njeno mesto pa so zasedle gospodarske koristi.Dinamika ponudbe in povpraševanja je prevzelavodilno vlogo.Takoj po koncu hladne vojne se je zdelo, da je»miroljubni« svet po hladni vojni dobil trg zorožjem, ki je seveda občutno manjši, vendarveliko bolj pester, živahen in tekmovalen kotnjegov predhodnik. Ponudba je močno presegalapovpraševanje, zato se je prednost premaknilana stran kupca, s tem pa se je začel bojponudnikov za tržne deleže. Odločitve gledeizvoza orožja so bile vedno bolj tržno usmerjene,pogodbe pa so postajale vedno bolj kompleksnein so pogosto obsegale tudi selitev proizvodnje,znanja in tehnologije kot del protidobav tertržnih dogovorov. Uvozniki so se raje, kot da bikupili kompleksne vojaške sisteme neposrednoiz proizvodne linije, odločali za nakup določeneoblike in proizvodne tehnologije v upanju, dabodo lahko tudi sami v prihodnje postali izvoznikiali pa da bodo uporabili tehnologijo v civilnenamene v domači industriji.Z razvojem globalnega orožarskega trga so serazvijale tudi zamisli o njegovi regulaciji. Neglede na to, kako strog je bil državni nadzor nadizvozom, so se vlade zavedale, da bi v množiciponudnikov vsaka zavrnitev prodaje povzročilatakojšnjo izgubo strank. Pogosto je bilo slišati:»Če ne bomo izvažali mi, bodo pa drugi.«Tekmovanje za tržne deleže je tudi zmanjšalomožnosti za konsenz držav izvoznic orožja gledenadzora nad izvozom nekaterih oborožitvenihsistemov in tehnologij na določena območja,s čimer je postal nadzor nad izvozom orožjamočno otežen.Po terorističnih napadih na New York 11. septembra2001 so zahodne zaveznice na čelu zTabela 2: Vrednost uvozaorožja največjih uvoznic medletoma 1950 in 1991, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1950–1991Indija 64.952.000.000ZRN 52.430.000.000Irak 46.320.000.000Japonska 43.203.000.000Egipt 41.018.000.000ZDA začele vojno proti terorizmu, vanjo paso vključile vsa razpoložljiva sredstva. Ko jeGeorge W. Bush leta 2001 postal predsednikZDA, je še okrepil vlogo nacionalne varnosti prioblikovanju zunanje politike. Ta je med drugimobsegala zalaganje izbranih zaveznikov, ki so bilipripravljeni sodelovati v vojni proti terorizmu, zzelo velikimi količinami najsodobnejšega orožja.V Centru za obrambne informacije (Center forDefense Information – CDI) opozarjajo, da jelahko ta težnja zelo nevarna. V preteklosti soZDA z orožarskimi posli »nagradile« države, kiso jih podpirale v njihovi politiki, takšna praksapa se je še bolj utrdila po napadih 11. septembra.Če pogledamo vojaške transferje po omenjenemdatumu, je več kot očitno, da so ZDA spremenileodnos do številnih držav, med katerimi so mnogedobile vojaško pomoč, ki bi bila pred 11. septembromzagotovo zavrnjena. ZDA so naredilerevizijo seznama držav, katerim ne prodajajosvojega orožja, na njem pa med drugim nisobili več Armenija, Azerbajdžan, Pakistan, Indija,Tadžikistan in takratna Jugoslavija. Milijardni posliso bili sklenjeni z Omanom, Egiptom, Filipiniin Turčijo. Da bi se izognili očitkom, da podpirajole eno državo v regiji, so oborožili hkratina primer Pakistan in Indijo ter Azerbajdžanin Armenijo, kar bi lahko v bližnji prihodnostipovzročilo številne regionalne krize.Po ocenah inštituta SIPRI, pripravljene pa sole ocene, saj zaradi pomanjkljive metodologijezbiranja podatkov ni mogoče podati točnega izračuna,se je vrednost celotne globalne trgovinez orožjem od leta 2001 do 2007 zvišala s 30.541milijard ameriških dolarjev na 50.593 milijardameriških dolarjev. Veliko pove tudi podatek,da se je vrednost celotne svetovne trgovine zorožjem nekaj let pred letom 2001 nenehnozmanjševala.Od leta 2005 se pojavlja težnja naraščanjakoličine dostav konvencionalnega orožja. Letnopovprečje v obdobju od leta 2004 do 2008 je biloza 21 odstotkov večje kot v obdobju od leta 2000do 2004. ZDA in Rusija ostajajo daleč največjeizvoznice orožja na svetu, sledijo jim Nemčija,Tabela 3: Vrednost izvozaorožja največjih izvoznic medletoma 1992 in 2009, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1992–2009ZDA 168.217.000.000Rusija 78.702.000.000Nemčija 31.728.000.000Francija 29.813.000.000VB 22.548.000.00020

Francija in Velika Britanija. Vse te države so navrhu lestvice dobaviteljev orožja že od koncahladne vojne in skupaj obvladujejo več kot tričetrtine celotnega trga. Izvoz ZDA je kar dvakratvečji od ruskega in celo 7,5-krat večji od britanskega(Tabela 3).Največja uvoznica oborožitvenih sistemov je popadcu železne zavese postala Kitajska, ki je odkonca hladne vojne do leta 2009 uvozila za skoraj32 milijard ameriških dolarjev orožja. Kitajskisledijo Indija, Turčija, Južna Koreja in Tajvan(Tabela 4). Med petimi največjimi uvoznicamiorožja po hladni vojni so torej le azijske države,ki se soočajo z velikimi grožnjami svoji nacionalnivarnosti. Kitajska in Tajvan sta sprta, kerprva nasprotuje samostojnosti slednjega in otokpojmuje kot del svojega ozemlja. Napetosti medjedrskima silama Indijo in Pakistanom so zaradipokrajine Kašmir že stalnica njunih odnosov.Turčija se sooča predvsem z grožnjo terorističneKurdistanske delavske stranke (PKK), hkrati paje vpletena tudi v oborožitveno tekmo z Grčijo,ki je na šestem mestu po skupni vrednosti uvozaorožja po hladni vojni, Južno Korejo pa ogrožapredvsem njena komunistična soseda SevernaKoreja.Problematika nadzoranad trgovino z orožjemOrožarska podjetja, ki delujejo hkrati na več lokacijah,pridobivajo svoje komponente po vsemsvetu, njihovi izdelki pa so navadno izdelani vdržavah s pomanjkljivim vladnim nadzorom.Tako orožje na prelahek način pogosto konča vnapačnih rokah. Vedno večje vrzeli v državnemnadzoru kažejo na to, da je nujen globalni nadzornad trgovino z orožjem. Pomanjkljiv nadzoromogoča dostavo orožja skupinam na območjihpod embargom, ki v oboroženih spopadih kršijomednarodno pravo in človekove pravice. Zaradispremembe vzorcev lastništva in proizvodnjev podjetjih, ki delajo za obrambne potrebe, jetrenutni državni nadzor neučinkovit. Orožje jedanes sestavljeno iz različnih komponent, kiizvirajo z vseh koncev sveta. Tako se podjetja inTabela 4: Vrednost uvozaorožja največjih uvoznic medletoma 1992 in 2009, vrednostiso v ameriških dolarjihDržava/Obdobje 1992–2010Kitajska 31.983.000.000Indija 26.013.000.000Turčija 21.452.000.000Južna Koreja 21.005.000.000Tajvan 19.274.000.000države zlahka izognejo svoji odgovornosti priproizvodnji. Multinacionalna podjetja pogostosodelujejo z državami, v katerih ni praveganadzora nad orožarskimi posli in tem, v kakšnenamene se orožje uporablja.Nekatera največja podjetja na svetu so v preteklostisodelovala pri izvozu oborožitvenih sistemoviz Kitajske, Indije, Egipta in Južnoafriškerepublike na konfliktna območja, med drugimv Indonezijo, Sudan ter Ugando. Tak primer sooklepna vozila, ki jih izdeluje južnoafriško podjetjeLand Systems OMC, podružnica britanskegaBAE Systems, in so jih izvažali v Ugando terIndonezijo, čeprav je obstajal utemeljen sum, dabo med uporabo oklepnikov prišlo do kršitevčlovekovih pravic. Tukaj ne gre za namigovanje,da je katero izmed teh podjetij prekršilokaterikoli zakon, vendar pa je dejstvo, da vvečini teh primerov izvoz iz držav, kjer imajo tavodilna podjetja sedež, ne bi bil dovoljen. Težkoje tudi trditi, da nekatera podjetja, ki proizvajajoza obrambne potrebe, selijo svojo proizvodnjona tuje, da bi se izognila strogemu domačemunadzoru nad izvozom, čeprav tudi takšni razloginiso izključeni. Avstrijski izdelovalec pištol Glocknamerava preseliti svojo proizvodnjo v Brazilijo.Izvoz iz te države namreč ne bi potekal podkodeksom ravnanja EU glede trgovine z orožjem.Nadzor nad trgovino z orožjem je pomembnovprašanje za vse države, ki so udeležene na trgu.Vsaka vlada mora poskrbeti, da orožje, ki ga je izdelalo,sestavilo ali dobavilo podjetje pod njihovojurisdikcijo, ne prehaja v roke kršiteljev mednarodnegaprava in človekovih pravic. Posameznedržave, soočene z globalno orožarsko trgovino,ne morejo učinkovito s svojimi tradicionalnimimehanizmi nadzora nad izvozom rešiti tega problema.Učinkovit nadzor nad globalno trgovinobi potreboval globalne standarde in pravila, ki bitemeljili na mednarodnem pravu.VIRI:– SIPRI. Dostopno na www.sipri.org, 12. december 2009.– Stohl, Rachel. 2003a. Post Sept. 11 Arms Sales andMilitary Aid Demonstrate Dangerous trend. Dostopnona http://www.cdi.org/program/document.cfm?DocumentID=454&ProgramID=73, 9. november 2009.– Wezeman, Simeon T., Pieter D. Wezeman in MarkBromley. 2009. International arms transfers. V: SIPRIYearbook 2009 Armaments, disarmament and internationalsecurity, 244–299. New York: Oxford UniversityPress Inc.– Control Arms. 2006. Arms Without Borders: Whya globalised trade needs global controls. Dostopnona http://www.controlarms.org/en/documents%20and%20 files/reports/english-reports/arms-without­-borders, 10. december 2009.– Markusen, Ann. 2002. The Arms Trade as Illiberal Trade.Dostopno na http://www.ecaar.org/Articles/SA%20Papers/Markusen.pdf, 5. januar 2010.Weapons without bordersArms trade is an area of numerous contradictionsamong various interests. In this area,foreign political interests, such as security,human rights and international legislationencounter mainly economic interests, suchas trade, work positions, profit, etc. Armsproducing countries export weapons mainlyto their allies and friendly countries they wishto support or politically influence. Supplyingcountries perceive the export of arms as asource of new work positions and profit, apossibility to expand activities in the areaof research and development, as well as toachieve knowledge-based economy. For thecountry which imports arms, import of weaponscan be more efficient than developmentof its own defence industry; however, importof weapons can lead to dependence on foreignsuppliers, while the importing countrycan become susceptible to political pressures.21

sv 14spremljamoFotografija: DU MOUpokojenci MO ostajajo aktivniŠtevilni zaposleni z MO, kiso se upokojili, so še vednoaktivni. Združujejo se vokviru Društva upokojencevMinistrstva za obrambo (DUMO). Njihove aktivnostibomo v reviji rednospremljali, v tokratnemprispevku pa predstavljamodelovanje društva. DU MOje kot enovita organizacija ssekcijami, ki so organiziraneskladno z dolgoletnoteritorialno strukturoupravnih organov inpoveljstev SV. Ustanovljenoje bilo leta 1995 in deluje vjavnem interesu na področjuobrambnih ter zaščitnihzadev. Od simboličnegaštevila članov ob ustanovitvise je članstvo do danespovečalo na 850 rednihčlanov, v delo društva pase množično vključujejotudi podporni člani insimpatizerji, ki društvupomagajo s strokovno termaterialno pomočjo.Besedilo: Andon Donko, predsednikDU MOPostanite član DU MO!Vključevanje v Društvo upokojencev MO poteka s pristopnico, ki jo skupajz odločbo o prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve dobivsak posameznik od Urada za upravljanje človeških virov. Tisti, ki so žeupokojeni, pa pristopnice niso prejeli ali se še niso vključili v članstvoDU, jo lahko dobijo osebno ali po pošti iz glavne pisarne društva, kamorizpolnjeno pristopnico za članstvo tudi pošljejo in prejmejo članskoizkaznico. Podrobnejše informacije o društvu, sekcijah po Sloveniji ino njihovem delovanju so na voljo na spletni strani www.du-mors.si,telefonski številki 01/581 33 79, 01/581 33 80, 031/333 727 in 051/343 732ali elektronskem naslovu upokojenci.mors@mors.si.DU MO deluje v Sloveniji in tujini.Za javnost delovanja je poskrbljenos sejami organov društva, ki soodprte za vse člane in privržence,zainteresirano javnost ter sredstvajavnega obveščanja. Društvospodbuja in organizira izobraževalno,kulturno, rekreacijsko,športno, izletniško, počitniškoter družabno dejavnost članov.Prav tako vzdržuje redne stike zMO in njegovimi organi v sestavi,s SV ter URSZR. Sodelovanje jeusmerjeno na področja, povezanaz uveljavitvijo zakonskih določilin predpisov o statusnih zadevahupokojencev MO. Društvo sodelujev samoobrambnem organiziranjuslovenske družbe in podpira članepri njihovem sodelovanju v strokovnihter znanstvenih dejavnostihna obrambnem in zaščitnempodročju. Pomembna dejavnostdruštva je seznanjanje članov zaktualnimi vprašanji z obrambnegain zaščitnega področja ter sodelovanjez Zvezo slovenskih častnikov,Zvezo veteranov vojne za Slovenijoin z Zvezo upokojencev MNZ.Posebna oblika dela je sodelovanjez organizacijami upokojencevministrstev za obrambo v tujini,pri čemer je posebno intenzivnosodelovanje z upokojenimi pripadnikivojsk Madžarske, Slovaške inRomunije. DU MO svojim članompomaga reševati pravna in socialnavprašanja ter s skrbno razvejanomrežo poverjenikov na terenuskrbi za obiske in pomoč ostarelimter bolnim članom društva, ohranjapa tudi zgodovinski spomin nadomoljubno ter vojaško tradicijoSlovencev od generala Maistrado danes. Vodstvo DU MO načelu s predsednikom in upravnimodborom deluje na sedežu društvav Vojašnici Šentvid v Ljubljani, Ulicibratov Komel 51, sekcije pa povečjih mestih slovenskih regij, in sicerv Ljubljani, Kranju, Novi Gorici,Kopru, Ilirski Bistrici, Novemmestu, Brežicah, Celju, Mariboru,Dravogradu in Murski Soboti.DU MO je kolektivni član Zvezedruštev upokojencev Slovenije(ZDUS), kar mu poleg vključevanjav vse aktivnosti slovenskihupokojencev na terenu omogočaredno brezplačno izobraževanjefunkcionarjev društva, posameznihsekcij in članov. Člani društvase redno srečujejo na rednemletnem športnorekreacijskem,kulturno-izobraževalnem indružabnem srečanju, ki ga junijapripravita upravni odbor DU in enaizmed sekcij. Poleg tega se dobijona vsakoletnem izletu v tujino, kiga ob dnevu Evrope maja pripravivodstvo DU in med rednim letnimfestivalom za 3. življenjsko obdobjev Cankarjevem domu v Ljubljaniob koncu septembra in v začetkuoktobra. DU MO na tem festivaludejavno sodeluje s svojimi dejavnostmiže četrto leto, ob konculeta pa se člani DU MO družijo nasprejemu, ki ga za upokojene delavceministrstva in SV organizirataMO ter GŠSV.Vabljeni na festival za 3. življenjsko obdobjeOd 29. septembra do 1. oktobra bo v Cankarjevem domu v Ljubljani X. jubilejnifestival za 3. življenjsko obdobje. Ob tej priložnosti DU vabi upokojenceMO, da se dogodka udeležijo v čim večjem številu. Festival bo v primerjavi spreteklimi prvič tudi s široko mednarodno udeležbo, torej upokojencev vojakovin veteranov iz prijateljskih držav. Dogodek bo tudi odlična priložnostza medsebojna srečanja, povezovanja, sklepanja prijateljstev s kolegi iztujine in za izmenjavo mnenj ter izkušenj. Vodstvo DU prav tako priporočasvojim članom in vsem upokojencem MO, da festivalske dogodke obiščejo1. oktobra, ko bo tematika najbližja njihovi interesni dejavnosti.22

azvedrilosv 14Fotografija: Bruno ToičGORLJIVReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SVETOVNOPRVENSTVO, TACEN, PETER KAUZER.Nagrade prejmejo: Ivan Dimec, Otiški Vrh 20 b,2370 Dravograd, Ranko Djokič, Ulica svobode 109,6330 Piran, in Barbara Gradič, Gorica pri Slivnici 8 a,3263 Gorica pri Slivnici.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnekrižanke nam pošljite do petka, 1. oktobra, na naslov:Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 55,1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:....................................................................................................................................................................................................23

23. – 25. 9.2010Gornja RadgonaMEDNARODNI5. mednarodni sejemobrambe, varovanja,zaščite in reševanjaZavezništvo sodelovanja!