ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
S knjižne policeni šlo drugače – spet sta šla na urgenco. Bolnikove hudo oteklenoge nosijo veliko vode, veliko teže. Fanta z reševalcem se obprenašanju nosil zavedata prav samo tega - velike teže in, kotmi pripoveduje obupana žena, izustita: »Zdaj ga pa že nehajtekar naprej pošiljati sem in tja…« Ostal je v bolnišnici in v nekajurah tudi umrl.Ne morem soditi, a pripoved gospe po telefonu naslednji danme navda s slutnjo, da je šlo vse precej narobe. Gospoda sopošiljali na slikanje pljuč, kjer je v bolečinah dolgo čakal navozičku pred preiskavo, odvzeli iz vene številne vzorce krvi,ocenili elektrokardiogram, ga po več kot dveh urah preselili nanjegovo posteljo v bolnišnični sobi, kjer je dobil v veno tekočinein nekatera zdravila. Še vedno ne zdravil, ki bi jih potrebovalza lajšanje bolečine in za lajšanje nemira. S svojci in z osebjemni zmogel smiselno spregovoriti. Bil je močno vznemirjen, nise orientiral, kje se nahaja in kaj se dogaja, poskušal je vstajati,sleči pižamo, izpuliti iglo z infuzijo. Privezali so ga za roki. To jenjegov nemir še povečalo. Vpil je, se preobračal s telesom, udarjalz udi v stranice postelje, vse dokler ni popolnoma utrujenobnemogel in zdrsnil v zmanjšano zavest. V nekaj urah je umrl.Domači lahko ohranjajo le zadnjo sliko hudega trpljenja inobžalovanje za vso hudo kri in besede ob koncu. Pa imamo vsipravico do lajšanja trpljenja in spokojnega slovesa!Naslednji klic je vprašanje zdravnice, kako naj še pomagasvojemu bolniku, ki s srčno odpovedjo in bolečinami želi ostatidoma. Telefon velikokrat zvoni tudi v večernih urah. So takratstiske hujše, je noč prevelika grožnja?S Primorske se oglasi ženski glas, ki v stiski sprašuje za nasvetob umirajočem možu. Nato kliče bolnica, ki je obupana, ker jeobčutila izgubo dostojanstva, ko je bila včasih vsaj še bolnica,zdaj pa čuti, da za osebje na svojem zadnjem pregledu velikepriznane institucije niti to ni bila več – je umirajoča manj kotbolna?Razen redkih posameznikov ima večina zdravstvenega osebjapri nas zelo malo ali nič formalnega znanja in veščin o vodenjubolnikov ob koncu življenja. In svojci gotovo še manj. Ob temsi je večina ljudi izdelala predstavo pretirane drame ob koncuživljenja predvsem zaradi strahov o neznanem in zaradi slabihizkušenj ob neprimerni strokovni podpori pri umiranju bližnjih.Z dobro paliativno oskrbo je običajno možen miren in udobenprehod. Takšni izkušnji rečem radosten prehod, saj nas ob istočasnižalosti navda s še večjim zavedanjem o polnosti in radostiživljenja. V zadnjih dneh in urah je ponavadi potrebna neprestana,dovolj izkušena in tudi strokovna oskrba, ki bi morala bitiob dovolj človeškem zdravstvenem sistemu omogočena tudi nadomu.Družinski človek (in naša zelo uspešna javna osebnost), kije doživel materino smrt ob nudenju svoje stalne štirimesečnedomače nege, je v svojem pismu odlično popisal dar takeodločitve: »Ob bolezni in umiranju svoje mame sem šel skozigloboko eksistencialno izkušnjo, ki mi nalaga ponovni razmislek oključnih vprašanjih življenja. Izkušnja in pogosto preizkušnja jebila zahtevna, a hkrati plodna. Tako kot ste sami zapisali za vašegaočeta, sva se tudi midva z mamo v „ekstremnih okoliščinah“ zbližala,vzpostavila odnos - vse prej kot enostaven, ki ga, če bi umirala vbolnici, ne bi nikoli. In hvaležen sem vam prav za to.«Matjaž Lunaček: Zadrugačno usodoLočitvena krizaPotem ko je zaljubljencema leto dni cvetela sreča, nastopitrenutek ločitve. Črtomir gre na vojsko. V drugem ljubezenskemsrečanju ob slapu Savice Bogomila pojasnjuje, že povsemspremenjena, kaj se je zgodilo z njo, potem ko je Črtomir odšelv boj. Iz Prešernovih besed je razvidno, da je ločitev trajala šestmesecev: »Šest mescev moči tla krvava reka.« To je obdobje, vkaterem je Bogomila poskušala prebroditi ponovljeno travmoločitve in izgube. Najprej se je poskušala pomiriti z elementistvarnosti (realitete): »En dan sem prašat šla po vojske sreči.«Novica, kako je s Črtomirom, bi jo morda pomirila, vzpostavilavsaj posreden stik z njim, ki je bil zanjo izgubljen, saj pravi:»[Z]aprte vse do tebe videt' poti«. Poti v resnici niso bilezaprte, le njena tesnoba, kaj je z njenim ljubezenskim objektom,je bila prevelika, da bi se lahko oblikovala v znosno ali celopomirjujočo misel. V sebi ni našla virov za pomiritev, »notranja«tolažba se ji ni posrečila: »[N]i ved'lo, kam se d'jati srce moje.«V takem zapletenem položaju tesnobe in zmedenosti jo jesrečal duhoven in ji ponudil idealizirano religiozno rešitev. Vsvojem položaju je očitno tudi pomislila, da ljubezen, katerise je tako odprla, morda ni trajna, da bo »prešlà ko val, kiveter ga zažene«. Podvomi o moči gona, ki ga tu reprezentiraelementarni moment vetra. Misli, da hrepeneče srce ne bo našlosvoje zadostitve. Srečanje z bogaboječim možem, duhovnom,ki ponuja drugačen, do zdaj neznan sistem verovanja, delujebliskovito. Tu ni počasnega preverjanja novega sistema vrednot,ampak hlastno sprejemanje srca, ki ne ve, kam bi se dalo,in išče takojšnjega zatočišča. Naključno srečanje z duhovnomse pokaže usodno za ljubezenski par. Iz separacijske tesnobeporojena rešitev odtegne Bogomilo iz ljubezenskega para. KoBogomila ob slapu govori s Črtomirom, očitno v strahu, da bi92 Revija ISIS - Januar 2012
S knjižne policejo znova prevzela ljubezenska strast, ki je bila ob ločitvi takointenzivna (»spustiti žnabel žnabla noče«), pripelje za varstvos seboj duhovna (»duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami«), dabi jo obvaroval pred možnim izbruhom strasti, njene in sevedaČrtomirove. Ljubečega mladeniča ne odrine od sebe, temveč »iznjega rok izmakne se počasi«. Garancija za to dejanje je duhoven,ta onemogoča čutno snidenje, ki bi bilo drugače strastno,saj Črtomir vzklikne: »O, sèm na srce moje, Bogomíla!«Nikogar ni, ki bi ljubezen podprl. Bogomilin oče je odvisen invseskozi zgolj pasivno sprejema, kar mu prinaša tok življenja,najprej Bogomilino in Črtomirovo srečo, pozneje si brez odporadá krstiti »sivo glavo« in na koncu spet oba z Bogomilo oskrbujetatempelj, tokrat Marijin, in prideta v začetno stanje, ko jenjuna zveza nadomeščala manjkajočo mater. Bogomilin oče seob manjkajoči partnerki ukvarja izključno z Bogomilino ljubezenskosrečo, pri kateri aktivno participira: »[K]ak' oča omladímed njima dvema.« V ločitveni tesnobi se torej Bogomila odločiza vključitev v novo občestvo, ki vrže boginjo Živo na dnojezera. Odloči se za konformistično rešitev. S tem se odpovesvoji prejšnji veri, opusti privilegiran ljubezenski objekt in gaprojicira v idealizirano prihodnost nebes, ki so manično-reparativenposkus združitve brez gona, na breztelesen, angelski način.Odpove se gonu in se poda v območje želje drugega. Črtomirna njeno ekstatično opisovanje nadzemske sreče onstran grobane odgovarja, ne zdi se od tega prevzet tako kakor Bogomila,odzove se le na njeno željo in se tudi sam odpove gonu. Tonaredi zaradi precenjevanja ljubezenskega objekta, saj, kotpravi Freud, v zaljubljenosti zaljubljenec opusti svojo običajnorazsodnost in postane nekritičen do stališč ljubljenega objekta.(1) Gre za idealizacijo, v kateri je objekt »povečan«, psihičnopovzdignjen, ne da bi se pri tem spremenila njegova narava.Bogomila pa, nasprotno, preneha idelalizirati Črtomira. Edinimožni ženin postane Jezus (»nebeškemu bi ženinu nezvesta,/ nikdár ne morem tvoja bit' nevesta!«). Črtomirova idealizacijaBogomile pa se stopnjuje, ko ob posebni svetlobi ugledaBogomilo: »[N]ebeški zor obda obličje milo.« Črtomirov jokob slovesu je izraz pretresenosti nad izgubo nadvse cenjenegaobjekta, ki ga ni mogoče nadomestiti.Ko je šel Črtomir v boj, ga Bogomila ni spremljala. Tu Prešerenpodleže klasični predstavi o spolih, po kateri dekletom ni dovoljenoopravljati enakih stvari kot fantom. Bogomilo si težkopredstavljamo v aktivnem položaju, saj se zdi prekrhka, videti je,da je njena deška komponenta povsem odpravljena.(2) Predanaje molitvi, ločitev od Črtomira jo celo telesno prizadene. Pričakuje,da ne bo več dolgo živela: »Odločeni so roži kratki dnovi.«Psihološka travma ob ločitvi jo je usodno prizadela (3). Črtomirpa, ki je sposoben po samomorilni krizi ponovno zbrati vitalnost,bi lahko začel znova. Pomembno vlogo odigra ne poganski,temveč krščanski etos. Separacija je Bogomilo ohromila,dezorganizirala, kljub tolažbi, ki jo je našla v veri: »[I]n mavricana bledo Bogomílo / lepote svoje čisti svit izlije.« Bogomila jebleda, tudi bolna, saj pravi, da ne bo več dolgo živela. To ni večisto dekle kot na začetku poeme, ko njeno lice »zarumeni«. KoBogomila zadnjič nagovori Črtomira, jo očitno premaga strah,da ga bo na poti v Oglej ponovno prevzel gon, da bo odšel izobmočja njene želje, zato hoče takojšen krst, takojšnjo zavezo.Tako vzame Črtomiru sleherno možnost, da bi si izbral novljubezenski objekt.Zakaj je Bogomila zapadla v separacijsko krizo? V pesnitvini nikjer omenjena Bogomilina mati. Dobimo vtis, da Bogomilaže dolgo živi sama z očetom; z njim je tesno povezana,saj skupaj odklepata in zaklepata božjo vežo. Oče ima ves časpomembno vlogo, saj je udeležen pri njeni sreči. Ni običajnetekmovalnosti med očetom in hčerinim zaročencem, kar je vnasprotju z značilnostmi ojdipske situacije. Z ojdipsko situacijoje bilo očitno že prej nekaj narobe (s trikotnikom Bogomilinoče Staroslav, Bogomila, Bogomilina mati). Ob odsotni materinastane močna vez med očetom in hčerjo. Ojdipska situacija setu nima s čim končati, saj deklica nima tekmice, ki bi jo odvrnilaod očeta. Odpade tudi vse tisto, kar deklico v razvoju odvrneod matere. Manjka jeza, da jo je spravila na svet kot žensko, jezana to, da jo odvrača od masturbacijske aktivnosti (4), zato semati ohrani kot idealizirana podoba. Tretjo točko v trikotnikuje poprej začasno zapolnila boginja Živa, ki pa se ji pozneje Bogomilaodreče in jo nadomesti z Marijo. Tega ni težko pojasniti.Boginja Živa je spodbujevalka ljubezenskega življenja »svojihsinov in hčera«, saj posluša in usliši njihove ljubezenske priprošnje(5), Marija pa je nekakšno brezmadežno boštvo, devica,ki želi devištvo tudi za svoje »hčere«. Po eliminaciji Črtomirase ponovno vzpostavi zveza med očetom in hčerjo, tokrat podpatronatom Marije, ki je predstavnica nečutne ljubezni intako jamči, da ostane incestni moment prikrit. Ko Bogomila vdolgem monologu pri slapu izmenično omenja boga in Marijo,ustvarja starševski par, ki ni čuten in ki jo varuje pred čutnostjo,saj lahko zavrne Črtomira in izreče znamenite besede o ločitvi:»Ločitve zdaj so časi.«Bogomilina separacijska kriza se stopnjuje v njenih sanjah infantazijah, ki imajo prikrito agresivno vsebino (»Večkrat sem vsanjah vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškem prti«) in kihkrati izraža tesnobo pred ločitvijo in strah pred spolnostjo, sajje mrtvi partner ne more več ogrožati. Freud v Interpretaciji sanj(6) v razdelku »Tipične sanje« in podrazdelku »Sanje o smrtiljubljenih oseb« razrešuje navidezni paradoks, kako si je mogočeželeti smrt ljubljenih. Bogomiline sanje do neke mere odstopajood Freudovih primerov, ki se nanašajo na bližnje sorodnike,pa vendar bi lahko tudi njene sanje uvrstili med željne sanje,kjer se vsebina izmuzne cenzuri in pride razmeroma nepopačenav manifestno vsebino sanj, s tem pa sanje spremlja hudatesnoba in žalost: »Sem trepetala zate sledno uro«, torej tudinočno. Čemu pa bi Bogomila želela smrt ljubljenega Črtomira?Odgovor leži v njenem razmerju do očeta. Črtomirova smrt biomogočila vrnitev k primarnemu ljubezenskemu objektu, ki sepozneje dovrši po drugačni poti. Tvegamo pa lahko še drugačnorazlago – Črtomir lahko predstavlja Bogomilino mater, namrečv tistem psihičnem momentu, kjer mati pomeni vrinjenko medhčerjo in očeta. Če bi imeli Bogomilo za resnično osebo, biRevija ISIS - Januar 201293
- Page 41 and 42: iz zgodovine medicineobiski srbskih
- Page 43 and 44: Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecpre
- Page 45 and 46: ZanimivoV letu 2011 sta v komisiji
- Page 47 and 48: ZanimivoAubry v mestu čutiti živa
- Page 49 and 50: ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fa
- Page 51 and 52: Uspešno uvajanje endoskopskegaendo
- Page 53 and 54: Medicinapo posegu ter posledično d
- Page 55 and 56: Medicina• promovirati zdrav živl
- Page 57 and 58: Medicinain gradnje katerega koli od
- Page 59 and 60: Medicinain rešitve. Standardne so
- Page 61 and 62: MedicinaOpisani so številni primer
- Page 63 and 64: MedicinaPredavatelji Leon Meglič,
- Page 65 and 66: MedicinaUvodno predavanje zadnjega
- Page 67 and 68: Medicinaseveda v sodelovanju s pris
- Page 69 and 70: le-tega po urotraktu. Pri rentgensk
- Page 71 and 72: Medicinaslovenski maloštevilnosti
- Page 73 and 74: Forum mladihnevroznanstvenikov Ljub
- Page 75 and 76: MedicinaIdeja o tekmovanju se je po
- Page 77 and 78: Sestanek skupineATOME v BukareštiM
- Page 79 and 80: MedicinaIz podatkov o predpisanih a
- Page 81 and 82: Medicina• organizacija enot za zd
- Page 83 and 84: Interna medicinaPo šestih letih je
- Page 85 and 86: Obletnicajugoslovanskega združenja
- Page 87 and 88: Tomaž Ogris: Anisja. Prisilnadelav
- Page 89 and 90: Walter Isaacson: Steve JobsS knjiž
- Page 91: maksimalno izkoristiti ugodne okoli
- Page 95 and 96: Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNIC
- Page 97 and 98: Strokovna srečanjajanuar 201220. o
- Page 99 and 100: Strokovna srečanjafebruar 201210.-
- Page 101 and 102: Strokovna srečanjamarec 20121. ob
- Page 103 and 104: Strokovna srečanjamarec 201223.-24
- Page 105 and 106: Strokovna srečanjaUredništvu revi
- Page 107 and 108: Zdravniki v prostem časuPovezanost
- Page 109 and 110: Zdravniki v prostem časuŠtudentka
- Page 111 and 112: Nokturno naRimski cestiAndrej RantO
- Page 113 and 114: Zdravniki v prostem časutri koče,
- Page 115 and 116: Sproščeno druženje udeležencev
- Page 117 and 118: Prednovoletni DunajTomaž RottZdrav
- Page 119 and 120: Camino - s kolesom v KomposteloPavl
- Page 121 and 122: »Nehvaležen bolnik imaneustrezneg
- Page 123: The professional public journal of
S knjižne policejo znova prevzela ljubezenska strast, ki je bila ob ločitvi takointenzivna (»spustiti žnabel žnabla noče«), pripelje za varstvos seboj duhovna (»duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami«), dabi jo obvaroval pred možnim izbruhom strasti, njene in sevedaČrtomirove. Ljubečega mladeniča ne odrine od sebe, temveč »iznjega rok izmakne se počasi«. Garancija za to dejanje je duhoven,ta onemogoča čutno snidenje, ki bi bilo drugače strastno,saj Črtomir vzklikne: »O, sèm na srce moje, Bogomíla!«Nikogar ni, ki bi ljubezen podprl. Bogomilin oče je odvisen invseskozi zgolj pasivno sprejema, kar mu prinaša tok življenja,najprej Bogomilino in Črtomirovo srečo, pozneje si brez odporadá krstiti »sivo glavo« in na koncu spet oba z Bogomilo oskrbujetatempelj, tokrat Marijin, in prideta v začetno stanje, ko jenjuna zveza nadomeščala manjkajočo mater. Bogomilin oče seob manjkajoči partnerki ukvarja izključno z Bogomilino ljubezenskosrečo, pri kateri aktivno participira: »[K]ak' oča omladímed njima dvema.« V ločitveni tesnobi se torej Bogomila odločiza vključitev v novo občestvo, ki vrže boginjo Živo na dnojezera. Odloči se za konformistično rešitev. S tem se odpovesvoji prejšnji veri, opusti privilegiran ljubezenski objekt in gaprojicira v idealizirano prihodnost nebes, ki so manično-reparativenposkus združitve brez gona, na breztelesen, angelski način.Odpove se gonu in se poda v območje želje drugega. Črtomirna njeno ekstatično opisovanje nadzemske sreče onstran grobane odgovarja, ne zdi se od tega prevzet tako kakor Bogomila,odzove se le na njeno željo in se tudi sam odpove gonu. Tonaredi zaradi precenjevanja ljubezenskega objekta, saj, kotpravi Freud, v zaljubljenosti zaljubljenec opusti svojo običajnorazsodnost in postane nekritičen do stališč ljubljenega objekta.(1) Gre za idealizacijo, v kateri je objekt »povečan«, psihičnopovzdignjen, ne da bi se pri tem spremenila njegova narava.Bogomila pa, nasprotno, preneha idelalizirati Črtomira. Edinimožni ženin postane Jezus (»nebeškemu bi ženinu nezvesta,/ nikdár ne morem tvoja bit' nevesta!«). Črtomirova idealizacijaBogomile pa se stopnjuje, ko ob posebni svetlobi ugledaBogomilo: »[N]ebeški zor obda obličje milo.« Črtomirov jokob slovesu je izraz pretresenosti nad izgubo nadvse cenjenegaobjekta, ki ga ni mogoče nadomestiti.Ko je šel Črtomir v boj, ga Bogomila ni spremljala. Tu Prešerenpodleže klasični predstavi o spolih, po kateri dekletom ni dovoljenoopravljati enakih stvari kot fantom. Bogomilo si težkopredstavljamo v aktivnem položaju, saj se zdi prekrhka, videti je,da je njena deška komponenta povsem odpravljena.(2) Predanaje molitvi, ločitev od Črtomira jo celo telesno prizadene. Pričakuje,da ne bo več dolgo živela: »Odločeni so roži kratki dnovi.«Psihološka travma ob ločitvi jo je usodno prizadela (3). Črtomirpa, ki je sposoben po samomorilni krizi ponovno zbrati vitalnost,bi lahko začel znova. Pomembno vlogo odigra ne poganski,temveč krščanski etos. Separacija je Bogomilo ohromila,dezorganizirala, kljub tolažbi, ki jo je našla v veri: »[I]n mavricana bledo Bogomílo / lepote svoje čisti svit izlije.« Bogomila jebleda, tudi bolna, saj pravi, da ne bo več dolgo živela. To ni večisto dekle kot na začetku poeme, ko njeno lice »zarumeni«. KoBogomila zadnjič nagovori Črtomira, jo očitno premaga strah,da ga bo na poti v Oglej ponovno prevzel gon, da bo odšel izobmočja njene želje, zato hoče takojšen krst, takojšnjo zavezo.Tako vzame Črtomiru sleherno možnost, da bi si izbral novljubezenski objekt.Zakaj je Bogomila zapadla v separacijsko krizo? V pesnitvini nikjer omenjena Bogomilina mati. Dobimo vtis, da Bogomilaže dolgo živi sama z očetom; z njim je tesno povezana,saj skupaj odklepata in zaklepata božjo vežo. Oče ima ves časpomembno vlogo, saj je udeležen pri njeni sreči. Ni običajnetekmovalnosti med očetom in hčerinim zaročencem, kar je vnasprotju z značilnostmi ojdipske situacije. Z ojdipsko situacijoje bilo očitno že prej nekaj narobe (s trikotnikom Bogomilinoče Staroslav, Bogomila, Bogomilina mati). Ob odsotni materinastane močna vez med očetom in hčerjo. Ojdipska situacija setu nima s čim končati, saj deklica nima tekmice, ki bi jo odvrnilaod očeta. Odpade tudi vse tisto, kar deklico v razvoju odvrneod matere. Manjka jeza, da jo je spravila na svet kot žensko, jezana to, da jo odvrača od masturbacijske aktivnosti (4), zato semati ohrani kot idealizirana podoba. Tretjo točko v trikotnikuje poprej začasno zapolnila boginja Živa, ki pa se ji pozneje Bogomilaodreče in jo nadomesti z Marijo. Tega ni težko pojasniti.Boginja Živa je spodbujevalka ljubezenskega življenja »svojihsinov in hčera«, saj posluša in usliši njihove ljubezenske priprošnje(5), Marija pa je nekakšno brezmadežno boštvo, devica,ki želi devištvo tudi za svoje »hčere«. Po eliminaciji Črtomirase ponovno vzpostavi zveza med očetom in hčerjo, tokrat podpatronatom Marije, ki je predstavnica nečutne ljubezni intako jamči, da ostane incestni moment prikrit. Ko Bogomila vdolgem monologu pri slapu izmenično omenja boga in Marijo,ustvarja starševski par, ki ni čuten in ki jo varuje pred čutnostjo,saj lahko zavrne Črtomira in izreče znamenite besede o ločitvi:»Ločitve zdaj so časi.«Bogomilina separacijska kriza se stopnjuje v njenih sanjah infantazijah, ki imajo prikrito agresivno vsebino (»Večkrat sem vsanjah vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškem prti«) in kihkrati izraža tesnobo pred ločitvijo in strah pred spolnostjo, sajje mrtvi partner ne more več ogrožati. Freud v Interpretaciji sanj(6) v razdelku »Tipične sanje« in podrazdelku »Sanje o smrtiljubljenih oseb« razrešuje navidezni paradoks, kako si je mogočeželeti smrt ljubljenih. Bogomiline sanje do neke mere odstopajood Freudovih primerov, ki se nanašajo na bližnje sorodnike,pa vendar bi lahko tudi njene sanje uvrstili med željne sanje,kjer se vsebina izmuzne cenzuri in pride razmeroma nepopačenav manifestno vsebino sanj, s tem pa sanje spremlja hudatesnoba in žalost: »Sem trepetala zate sledno uro«, torej tudinočno. Čemu pa bi Bogomila želela smrt ljubljenega Črtomira?Odgovor leži v njenem razmerju do očeta. Črtomirova smrt biomogočila vrnitev k primarnemu ljubezenskemu objektu, ki sepozneje dovrši po drugačni poti. Tvegamo pa lahko še drugačnorazlago – Črtomir lahko predstavlja Bogomilino mater, namrečv tistem psihičnem momentu, kjer mati pomeni vrinjenko medhčerjo in očeta. Če bi imeli Bogomilo za resnično osebo, biRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>93