ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policejo znova prevzela ljubezenska strast, ki je bila ob ločitvi takointenzivna (»spustiti žnabel žnabla noče«), pripelje za varstvos seboj duhovna (»duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami«), dabi jo obvaroval pred možnim izbruhom strasti, njene in sevedaČrtomirove. Ljubečega mladeniča ne odrine od sebe, temveč »iznjega rok izmakne se počasi«. Garancija za to dejanje je duhoven,ta onemogoča čutno snidenje, ki bi bilo drugače strastno,saj Črtomir vzklikne: »O, sèm na srce moje, Bogomíla!«Nikogar ni, ki bi ljubezen podprl. Bogomilin oče je odvisen invseskozi zgolj pasivno sprejema, kar mu prinaša tok življenja,najprej Bogomilino in Črtomirovo srečo, pozneje si brez odporadá krstiti »sivo glavo« in na koncu spet oba z Bogomilo oskrbujetatempelj, tokrat Marijin, in prideta v začetno stanje, ko jenjuna zveza nadomeščala manjkajočo mater. Bogomilin oče seob manjkajoči partnerki ukvarja izključno z Bogomilino ljubezenskosrečo, pri kateri aktivno participira: »[K]ak' oča omladímed njima dvema.« V ločitveni tesnobi se torej Bogomila odločiza vključitev v novo občestvo, ki vrže boginjo Živo na dnojezera. Odloči se za konformistično rešitev. S tem se odpovesvoji prejšnji veri, opusti privilegiran ljubezenski objekt in gaprojicira v idealizirano prihodnost nebes, ki so manično-reparativenposkus združitve brez gona, na breztelesen, angelski način.Odpove se gonu in se poda v območje želje drugega. Črtomirna njeno ekstatično opisovanje nadzemske sreče onstran grobane odgovarja, ne zdi se od tega prevzet tako kakor Bogomila,odzove se le na njeno željo in se tudi sam odpove gonu. Tonaredi zaradi precenjevanja ljubezenskega objekta, saj, kotpravi Freud, v zaljubljenosti zaljubljenec opusti svojo običajnorazsodnost in postane nekritičen do stališč ljubljenega objekta.(1) Gre za idealizacijo, v kateri je objekt »povečan«, psihičnopovzdignjen, ne da bi se pri tem spremenila njegova narava.Bogomila pa, nasprotno, preneha idelalizirati Črtomira. Edinimožni ženin postane Jezus (»nebeškemu bi ženinu nezvesta,/ nikdár ne morem tvoja bit' nevesta!«). Črtomirova idealizacijaBogomile pa se stopnjuje, ko ob posebni svetlobi ugledaBogomilo: »[N]ebeški zor obda obličje milo.« Črtomirov jokob slovesu je izraz pretresenosti nad izgubo nadvse cenjenegaobjekta, ki ga ni mogoče nadomestiti.Ko je šel Črtomir v boj, ga Bogomila ni spremljala. Tu Prešerenpodleže klasični predstavi o spolih, po kateri dekletom ni dovoljenoopravljati enakih stvari kot fantom. Bogomilo si težkopredstavljamo v aktivnem položaju, saj se zdi prekrhka, videti je,da je njena deška komponenta povsem odpravljena.(2) Predanaje molitvi, ločitev od Črtomira jo celo telesno prizadene. Pričakuje,da ne bo več dolgo živela: »Odločeni so roži kratki dnovi.«Psihološka travma ob ločitvi jo je usodno prizadela (3). Črtomirpa, ki je sposoben po samomorilni krizi ponovno zbrati vitalnost,bi lahko začel znova. Pomembno vlogo odigra ne poganski,temveč krščanski etos. Separacija je Bogomilo ohromila,dezorganizirala, kljub tolažbi, ki jo je našla v veri: »[I]n mavricana bledo Bogomílo / lepote svoje čisti svit izlije.« Bogomila jebleda, tudi bolna, saj pravi, da ne bo več dolgo živela. To ni večisto dekle kot na začetku poeme, ko njeno lice »zarumeni«. KoBogomila zadnjič nagovori Črtomira, jo očitno premaga strah,da ga bo na poti v Oglej ponovno prevzel gon, da bo odšel izobmočja njene želje, zato hoče takojšen krst, takojšnjo zavezo.Tako vzame Črtomiru sleherno možnost, da bi si izbral novljubezenski objekt.Zakaj je Bogomila zapadla v separacijsko krizo? V pesnitvini nikjer omenjena Bogomilina mati. Dobimo vtis, da Bogomilaže dolgo živi sama z očetom; z njim je tesno povezana,saj skupaj odklepata in zaklepata božjo vežo. Oče ima ves časpomembno vlogo, saj je udeležen pri njeni sreči. Ni običajnetekmovalnosti med očetom in hčerinim zaročencem, kar je vnasprotju z značilnostmi ojdipske situacije. Z ojdipsko situacijoje bilo očitno že prej nekaj narobe (s trikotnikom Bogomilinoče Staroslav, Bogomila, Bogomilina mati). Ob odsotni materinastane močna vez med očetom in hčerjo. Ojdipska situacija setu nima s čim končati, saj deklica nima tekmice, ki bi jo odvrnilaod očeta. Odpade tudi vse tisto, kar deklico v razvoju odvrneod matere. Manjka jeza, da jo je spravila na svet kot žensko, jezana to, da jo odvrača od masturbacijske aktivnosti (4), zato semati ohrani kot idealizirana podoba. Tretjo točko v trikotnikuje poprej začasno zapolnila boginja Živa, ki pa se ji pozneje Bogomilaodreče in jo nadomesti z Marijo. Tega ni težko pojasniti.Boginja Živa je spodbujevalka ljubezenskega življenja »svojihsinov in hčera«, saj posluša in usliši njihove ljubezenske priprošnje(5), Marija pa je nekakšno brezmadežno boštvo, devica,ki želi devištvo tudi za svoje »hčere«. Po eliminaciji Črtomirase ponovno vzpostavi zveza med očetom in hčerjo, tokrat podpatronatom Marije, ki je predstavnica nečutne ljubezni intako jamči, da ostane incestni moment prikrit. Ko Bogomila vdolgem monologu pri slapu izmenično omenja boga in Marijo,ustvarja starševski par, ki ni čuten in ki jo varuje pred čutnostjo,saj lahko zavrne Črtomira in izreče znamenite besede o ločitvi:»Ločitve zdaj so časi.«Bogomilina separacijska kriza se stopnjuje v njenih sanjah infantazijah, ki imajo prikrito agresivno vsebino (»Večkrat sem vsanjah vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškem prti«) in kihkrati izraža tesnobo pred ločitvijo in strah pred spolnostjo, sajje mrtvi partner ne more več ogrožati. Freud v Interpretaciji sanj(6) v razdelku »Tipične sanje« in podrazdelku »Sanje o smrtiljubljenih oseb« razrešuje navidezni paradoks, kako si je mogočeželeti smrt ljubljenih. Bogomiline sanje do neke mere odstopajood Freudovih primerov, ki se nanašajo na bližnje sorodnike,pa vendar bi lahko tudi njene sanje uvrstili med željne sanje,kjer se vsebina izmuzne cenzuri in pride razmeroma nepopačenav manifestno vsebino sanj, s tem pa sanje spremlja hudatesnoba in žalost: »Sem trepetala zate sledno uro«, torej tudinočno. Čemu pa bi Bogomila želela smrt ljubljenega Črtomira?Odgovor leži v njenem razmerju do očeta. Črtomirova smrt biomogočila vrnitev k primarnemu ljubezenskemu objektu, ki sepozneje dovrši po drugačni poti. Tvegamo pa lahko še drugačnorazlago – Črtomir lahko predstavlja Bogomilino mater, namrečv tistem psihičnem momentu, kjer mati pomeni vrinjenko medhčerjo in očeta. Če bi imeli Bogomilo za resnično osebo, biRevija ISIS - Januar 201293