ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
13.07.2015 Views

S knjižne policePodobno kot mnogi prezaposleni uspešneži moderne dobe, jetudi Steve Jobs podcenjeval svoje težave in motnje ter olepševalsvoje zdravstveno stanje, pri tem pa (vsaj potiho) upal, da bodonjegove težave sčasoma izzvenele same od sebe. Zdravniki sepogosto srečujemo z ljudmi, ki (podobno kot Jobs) zavračajomisel na bolezen, podcenjujejo resnost svojega stanja in sizatiskajo oči pred možnimi posledicami svojih težav. Bil jeprepričan, da lahko sam usmerja tok dogodkov in obvladujesituacijo – če je obvladoval Apple, sooblikoval globalni utripinformacijske tehnologije, usmerjal poslovne tokove, vplivalna politiko, kulturo in družbo, bi seveda moral znati poskrbetitudi sam zase in se »spraviti v red«. Svojo okolico je tako vnetoprepričeval, da je zdrav, da so mu mnogi celo verjeli, čeprav sozdravniški izvidi kazali povsem drugačno podobo. Na čelu korporacije,ki jo je s prijeteljem ustanovil v garaži svojih krušnihstaršev, je kot predsednik uprave vztrajal kljub zdravstvenim težavam,ki so ga pestile deset in več let. Šele malo pred smrtjo jetaktirko predal svojemu nasledniku. Anali pričajo, da se je Jobsves čas na skrivaj (inkognito) zatekal k najrazličnejšim oblikamalternativnega zdravljenja in bil prepričan, da mu bodo skomplementarno terapijo pomagali premagati raka na trebušnislinavki v napredovalem stadiju. Pisec biografije IT-velikana,Isaacson, sicer trdi, da je Jobs svoje zavračanje akademskegazdravljenja kasneje obžaloval, vendar tega iz Jobsovih besed nimogoče eksplicitno razbrati.K priljubljenosti najnovejše Jobsove biografije je pomembnoprispevalo tudi dejstvo, da je knjiga polna še neobjavljenih innerazkritih podrobnosti, povezanih z njegovim življenjem,razmišljanjem in delovanjem. Ganljivo in presunljivo je pri tempredvsem dejstvo, da je imel »veliki Steve« kljub težki bolezni,ki ga je pospešeno nosila proti onostranstvu, še toliko inovativnihidej, genialnih zamisli in smelih načrtov. Zato ne presenečadejstvo, da je deset budističnih bolnikov prosilo boga za Jobsovočimprejšnjo reinkarnacijo, saj svet ljudi njegovega kova »krvavopotrebuje«.Sicer pa je Steve Jobs (podobno kot številni drugi veliki duhovipreteklega časa) veljal za zadržanega, skrivnostnega človeka, kijavnosti nikoli ni bil pripravljen povedati več, kot je bilo nujnopotrebno, oziroma izdati preveč o sebi in svojih najbližjih. Tudiz zdravniki in terapevti je bil dokaj zadržan. Prepričan je bil, daje njihova glavna naloga skrbeti za bolnike (jih zdraviti in jimlajšati trpljenje), ne pa brskati po njihovi zasebnosti in iskatipodatke, ki jih pri svojem strokovnem delu sploh ne potrebujejo.Zastor skrivnostnosti je uspelo malce odgrniti Isaacsonu, komu je Jobs dodelil pravice za pisanje biografije. Veliki Steve jepričakoval, da ga bo svet tako lažje in bolje razumel ter omogočilnjegovim idejam, da bodo živele in se razvijale naprej, hkratipa je upal, da ga bodo preko avtentičnih biografij lahko boljespoznali in razumeli tudi njegovi najbližji, zlasti (njegovi trije,danes še majhni) otroci, pa tudi danes že odrasla hčerka Lisa,sad mladostnega razmerja izpred več kot treh desetletij.Razkrivanje zanimivih, doslej neznanih podrobnosti iz Jobsovegaživljenja zbuja dodatno radovednost, skrbi za potrebnonapetost in daje biografiji poseben čar. Kdo bi si mislil, da so seiz Steva v šoli pogosto norčevali in ga ustrahovali? Ga gledalizviška, ker ni živel v urejeni družini – mati, ameriška študentkaga je dala v posvojitev in jo je spoznal šele kot odrasel moški, zočetom pa sploh ni želel imeti stikov. Biografija sicer razkriva,kako je Steve Jobs srečal svojega biološkega očeta, Sirijca, neda bi sploh vedel, kdo je, da je po prvem semestru študij obesilna klin in se kot gimnazijski maturant zavihtel na poslovniOlimp, kako se je sklenil maščevati Googlu, ker je razvil sistemAndroid, pa tudi, da je predolgo čakal na operacijo, potem ko somu odkrili in potrdili raka na pankreasu.Izid knjige, ki je bil sprva napovedan za marec 2012, so zaradiJobsove nenadne smrti kasneje premaknili za šest mesecev. Pravtako pa so prvotni naslov biografije iz »iSteve« spremenili v»Steve Jobs«.Globalni IT-menedžer in strokovnjak par excellence se je najboljerazumel s svojo sestro, uspešno pisateljico in predavateljico,Mono Simpson, ki je odraščala pri starših (Stevova biološkastarša sta se namreč po njegovem rojstvu poročila). Knjigaporoča, da je Jobs prisegal na vitkost in je v svojem življenjuzato preizkusil tisoč in eno dieto, da je (potem ko se je moralkot sirota v otroštvu in mladosti uklanjati številnim kvaziavtoritetam)imel zelo kritičen odnos do avtoritet, v poklicu, poslu inkarieri, pa tudi na družabnem parketu in med domačimi štirimistenami je imel vse življenje težave s priznavanjem avtoritete.Imel je odlično sposobnost koncentracije, misli so mu le redkobegale, ponašal se je z briljantnim umom, v sogovornika je naprimer lahko relativno dolgo strmel, ne da bi pri tem sploh kdajtrenil z očmi. Prisegal je na modrost in se navduševal nad filozofijo,zlasti je občudoval antične filozofe, s Sokratom na čelu.Kar pojasnjuje tudi njegova pomenljiva izjava, da bi vso svojotehnologijo takoj zamenjal za sproščeno popoldne s Sokratom.Bil je naporen/zahteven in genaialen/izjemen hkrati.Čeprav je bil pacifist in je verjel v zlato pravilo življenja (kardaš, se ti povrne), je legendarni oče korporacije Apple močnonasprotoval (morda celo sovražil) cerkev, tajkune in dobičkarje.Cerkvene oblasti so se mu močno zamerile, v cerkev (in k maši)pa je nehal hoditi, ko je na naslovnici revije Life Magazin kottrinajstletni deček zagledal prestradane in izmučene otroke.Namesto h katoliški cerkvi se je nato obrnil k budizmu, ki ga jeveč desetletij spremljal, preučeval in se poglabljal vanj.Isaacsonova biografija zrcali tudi Jobsov ustvarjalni nemir, velikoljubezen do oblikovanja in navdušenje nad umetnostjo. Čepravsi ga svet predstavlja kot močno osebnost, gotovega vase,ponosnega, odločnega in samozavestnega, pa je Jobs priznal, daje nepoboljšljiv skeptik, ki le stežka zaupa in verjame ljudem(z izjemo tistih, ki so mu resnično blizu in jih ima najraje). Bilje nepoboljšljiv perfekcionist, ki je veliko pričakoval od svojihsodelavcev, največ pa je zahteval od samega sebe.Verjel je v naključja, odlikoval se je s sposobnostjo priti kot prvina pravo mesto v pravem trenutku in se v odločilnih zadevahpovezati s pravimi ljudmi oziroma se obrniti nanje. Znal je90 Revija ISIS - Januar 2012

maksimalno izkoristiti ugodne okoliščine, pa tudi neugodnimje pogosto uspel nadeti pozitiven predznak. Najboljše zamislije črpal iz običajnega, vsakdanjega življenja. Tako je na primeridejo za ime svojega super uspešnega podjetja Apple dobil,medtem ko je preizkušal novo sadno-zelenjavno dieto in siogledoval obgrizeno jabolko.Jobs je bil širokogruden in dobrohoten človek, a v poslu nipoznal milosti. »Kdor greši, mora biti kaznovan,« je bila enaod njegovih maksim. Bil je alergičen na tatove idej, vohunein plagiatorje. Na proizvajalca androidnih telefonov pa je bilnaravnost besen. Baje je malo pred smrtjo dejal, da bo uničilAndroida, ker je ukraden izdelek.Jobs je imel zelo rad glasbo. Najbolj je občudoval in cenilskupino The Beatles, ki je bila vse od mladosti njegova najljubša.Zato ne preseneča dejstvo, da si je želel (in načrtoval), da bilahko njihove pesmi uporabniki Applovih elektronskih igračdobili v spletni prodajalni glasbe – iTunes. Konec leta 2010 muje to seveda tudi uspelo.Isaacsonova biografija Steva Jobsa je odlično branje, ki jevredno pozornosti. Avtor je v zadnjih dveh letih z Jobsomnaredil več kot štirideset intervjujev, hkrati pa se je pogovarjal sčlani njegove ožje in širše družine oziroma sorodstva, prijatelji,sodelavci, somišljeniki, nasprotniki in tekmeci. Pričujoče deloprikazuje Steva Jobsa kot neumornega kreativca, prefinjenegaesteta, inovativnega podjetnika in pogumnega poslovneža, ki siprizadeva za odličnost in kakovost in ki je imel revolucionarenvpliv na kar šest industrij: osebne računalnike, animirane filme,glasbo, telefone, dlančnike oziroma »tabličnike« in digitalnozaložništvo.Priročnik, svetovalec, učbenik življenja in še marsikaj bo sodečpo aktualnih podatkih postal najbolj prodajana knjiga leta 2011.Zanimanje za zasebno življenje nedavno preminulega očetaAppla, ki so ga mnogi cenili, spoštovali in občudovali, nekateripa so ga tudi kritizirali, zavračali, omalovaževali in se ga bali, jenamreč izjemno. In to povsem upravičeno.Nina MaziIzidin izbor – odlomki iz lanskoletnihknjig slovenskih zdravnikovUrška Lunder: Odprto srceNerodna medicina»Bolezen in smrt sta stari kot življenje, medicinska znanost paje še vedno mlada.«Jean StarobinskyZazvoni telefon: obupana gospa razloži stisko ob negovanjumoža z napredovalim rakavim obolenjem prostate. Hudebolečine, izčrpanost ob shujšanem telesu in istočasno otekanjeS knjižne policenog mu ne dovolijo umiritve. Ne spita že nekaj noči, prevozna urgenco v njihovem kraju ne prinese pravih olajšanj. Gospapripoveduje dramatično zgodbo: o bolnikovem obupu ob vednonovih telesnih problemih, o neprestanem težavnem premikanjutežkega telesa v postelji in o kričanju zaradi bolečin, o krizis potrpežljivostjo na strani svojcev, o hudih besedah na obehstraneh, o vpitju, o pravem peklu.Ničesar ne morem ukreniti na daljavo po telefonu par stokilometrov stran. Osebna zdravnica je na dopustu, nadomestnizdravnik pa ravno odsoten – velika gneča v njihovi ambulanti,Zdravnica Urška Lunder je prvi del svoje kariere posvetilatransfuzijski medicini in sodelovala pri začetkih transplantacijekostnega mozga v Sloveniji. Umiranje očeta jo je usmerilo nadrugi tir. Odpotovala je v Švico, nato v Anglijo in ZDA, kjer jenabirala znanja o paliativni medicini. Leta 2000 je s somišljenikiustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe in “orala ledino” natem nesprejetem in še ne uveljavljenem področju v slovenskemzdravstvu. Razvila je izkustvene delavnice z igranjem vlogin videosnemanjem za učenje komuniciranja v paliativnioskrbi. Znanja s tega področja je iskala tudi v Kanadi ter poštevilnih evropskih državah. Prejela je štipendijo znanstvenegaKarolinskega instituta v Stockholmu za raziskavo standardovpaliativne oskrbe v Evropi. V Budimpešti je na Srednjeevropskiuniverzi končala dveletni študij javnozdravstvenih problemovpaliativne oskrbe. V obdobju 2007-2009 je specializiralaklinično paliativno medicino v San Diegu. V okviru programaInternational Palliative Care Leadership Development podpokroviteljstvom Spominske fundacije princese Diane prispevak uveljavljanju in razvoju paliativne oskrbe v svetu. Sodelujev evropskih raziskavah na področju paliativne medicine in sedejavno povezuje s tujimi strokovnjaki. Poleg svojega rednegadela v Bolnišnici Golnik izobražuje zdravnike, medicinskesestre in študente ter seznanja javnost o tej novi veji medicinein javnega zdravja. Bila je strokovni vodja pilotnega programapri Ministrstvu za zdravje na področju paliativne oskrbe v trehslovenskih regijah, ki je pomenil bistven premik v širjenju znanjin praktičnih rešitev za boljšo obravnavo bolnikov ob koncuživljenja in njihovih bližnjih. Objavila je številne prispevke vstrokovnih medicinskih revijah. Na Frankfurtskem knjižnemsejmu je prejela zlato nagrado za učbeniški komplet Biologija 9kot najboljši evropski učbenik 2005.29,95 €Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni(le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni.Pomembno duhovno delo!Manca KoširSmrt in umiranje sta dandanašnji sterilizirana in tabuizirana:potrošniki življenja se obnašamo, kot bi bili večni, smrt izrinjamodaleč od oči in od srca; zato nas podzavestno tako muči in preganja.Dr. Urška Lunder, ki ima neprecenljive zasluge za uvajanjepaliativne oskrbe v slovensko zdravstvo, s knjigo Odprto srcezapolnjuje to travmatično vrzel našega vrednostnega sistema injavne zavesti. Avtorica nam z vrsto osebno doživetih primerov kaže,da smrt ni nasprotje življenja, temveč tista razsežnost, ki podeljujenašemu življenju enkratno, neponovljivo, čudežno vrednost.Urška Lunder vrača umirajočim njihovo človeško dostojanstvo.Boris A. NovakAli sem kdaj pomislil, da so v besedi “umiranje” zaobjete tudi črke“mir”? Najbrž ne, in četudi sem se dosti preigral z jezikom, bi semi najbrž takšna povezava zazdela nenavadna, če ne kar bizarna.Knjiga Urške Lunder pričuje o nasprotnem: besedi sta sprepletenibolj, kot si znamo predstavljati in upamo verjeti.Iz globine izkušnje in z močjo brezmejnega sočutja, pa podprtaves čas z dognanji stroke, nas avtorica vodi do praga, čez kateregaje kot zdravnica pospremila mnoge, ko jim je napočil “sveti časodhoda”, in storila vse, kar se je dalo, za njihov čim bolj “radostenprehod”, za čim manj bolečo “spravo z življenjem”.Odprto srce, knjigo o umiranju in umirjanju, doživljam kot vedroin optimistično, pa četudi sem jo bral z nemalo solzami v očeh:prevzela me je s sporočilom, da je naša končnost, smrtnost, lahkoprav takšen dar, kot je (bilo) življenje.Aleš BergerUrška Lunder Odprto srceUrška LunderOdprtosrceizkušnje inspoznanja obumiranju insmrtiKadar je v svetem prostoru umiranja ob odhajajočem zdravnicaUrška Lunder, specializirana za paliativno oskrbo v San Diegu,se prostor poslednje skrivnosti napolni s sočutjem, milino indobroto. Ker je Urška ob umirajočih nežnih rok, ranljiva učečase priča v usihajočem telesu rastoče duše, globoko povezanaz bolnikom, njegovimi svojci in milostjo, ki vse preveva. Takeknjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le)knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. Oljubezni, ki nas hrani z upanjem, da je vredno izkušati polninobivanja sleherni trenutek, zdaj in tukaj, vse do zadnjega izdiha,ko se zapro veke, pod katerimi zaspi enkratno človeško vesolje.Pomembno duhovno delo, spisano v času minevanja kot dialogz večnostjo. Z jasnim sporočilom: delo na sebi je do smrtnegakonca naše glavno opravilo. Brez zavesti o tem in brez občutenjapresežnosti lepote ga ne moremo dobro opraviti.Manca KoširRevija ISIS - Januar 201291

maksimalno izkoristiti ugodne okoliščine, pa tudi neugodnimje pogosto uspel nadeti pozitiven predznak. Najboljše zamislije črpal iz običajnega, vsakdanjega življenja. Tako je na primeridejo za ime svojega super uspešnega podjetja Apple dobil,medtem ko je preizkušal novo sadno-zelenjavno dieto in siogledoval obgrizeno jabolko.Jobs je bil širokogruden in dobrohoten človek, a v poslu nipoznal milosti. »Kdor greši, mora biti kaznovan,« je bila enaod njegovih maksim. Bil je alergičen na tatove idej, vohunein plagiatorje. Na proizvajalca androidnih telefonov pa je bilnaravnost besen. Baje je malo pred smrtjo dejal, da bo uničilAndroida, ker je ukraden izdelek.Jobs je imel zelo rad glasbo. Najbolj je občudoval in cenilskupino The Beatles, ki je bila vse od mladosti njegova najljubša.Zato ne preseneča dejstvo, da si je želel (in načrtoval), da bilahko njihove pesmi uporabniki Applovih elektronskih igračdobili v spletni prodajalni glasbe – iTunes. Konec leta 2010 muje to seveda tudi uspelo.Isaacsonova biografija Steva Jobsa je odlično branje, ki jevredno pozornosti. Avtor je v zadnjih dveh letih z Jobsomnaredil več kot štirideset intervjujev, hkrati pa se je pogovarjal sčlani njegove ožje in širše družine oziroma sorodstva, prijatelji,sodelavci, somišljeniki, nasprotniki in tekmeci. Pričujoče deloprikazuje Steva Jobsa kot neumornega kreativca, prefinjenegaesteta, inovativnega podjetnika in pogumnega poslovneža, ki siprizadeva za odličnost in kakovost in ki je imel revolucionarenvpliv na kar šest industrij: osebne računalnike, animirane filme,glasbo, telefone, dlančnike oziroma »tabličnike« in digitalnozaložništvo.Priročnik, svetovalec, učbenik življenja in še marsikaj bo sodečpo aktualnih podatkih postal najbolj prodajana knjiga leta 2011.Zanimanje za zasebno življenje nedavno preminulega očetaAppla, ki so ga mnogi cenili, spoštovali in občudovali, nekateripa so ga tudi kritizirali, zavračali, omalovaževali in se ga bali, jenamreč izjemno. In to povsem upravičeno.Nina MaziIzidin izbor – odlomki iz lanskoletnihknjig slovenskih zdravnikovUrška Lunder: Odprto srceNerodna medicina»Bolezen in smrt sta stari kot življenje, medicinska znanost paje še vedno mlada.«Jean StarobinskyZazvoni telefon: obupana gospa razloži stisko ob negovanjumoža z napredovalim rakavim obolenjem prostate. Hudebolečine, izčrpanost ob shujšanem telesu in istočasno otekanjeS knjižne policenog mu ne dovolijo umiritve. Ne spita že nekaj noči, prevozna urgenco v njihovem kraju ne prinese pravih olajšanj. Gospapripoveduje dramatično zgodbo: o bolnikovem obupu ob vednonovih telesnih problemih, o neprestanem težavnem premikanjutežkega telesa v postelji in o kričanju zaradi bolečin, o krizis potrpežljivostjo na strani svojcev, o hudih besedah na obehstraneh, o vpitju, o pravem peklu.Ničesar ne morem ukreniti na daljavo po telefonu par stokilometrov stran. Osebna zdravnica je na dopustu, nadomestnizdravnik pa ravno odsoten – velika gneča v njihovi ambulanti,Zdravnica Urška Lunder je prvi del svoje kariere posvetilatransfuzijski medicini in sodelovala pri začetkih transplantacijekostnega mozga v Sloveniji. Umiranje očeta jo je usmerilo nadrugi tir. Odpotovala je v Švico, nato v Anglijo in ZDA, kjer jenabirala znanja o paliativni medicini. Leta 2000 je s somišljenikiustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe in “orala ledino” natem nesprejetem in še ne uveljavljenem področju v slovenskemzdravstvu. Razvila je izkustvene delavnice z igranjem vlogin videosnemanjem za učenje komuniciranja v paliativnioskrbi. Znanja s tega področja je iskala tudi v Kanadi ter poštevilnih evropskih državah. Prejela je štipendijo znanstvenegaKarolinskega instituta v Stockholmu za raziskavo standardovpaliativne oskrbe v Evropi. V Budimpešti je na Srednjeevropskiuniverzi končala dveletni študij javnozdravstvenih problemovpaliativne oskrbe. V obdobju 2007-2009 je specializiralaklinično paliativno medicino v San Diegu. V okviru programaInternational Palliative Care Leadership Development podpokroviteljstvom Spominske fundacije princese Diane prispevak uveljavljanju in razvoju paliativne oskrbe v svetu. Sodelujev evropskih raziskavah na področju paliativne medicine in sedejavno povezuje s tujimi strokovnjaki. Poleg svojega rednegadela v Bolnišnici Golnik izobražuje zdravnike, medicinskesestre in študente ter seznanja javnost o tej novi veji medicinein javnega zdravja. Bila je strokovni vodja pilotnega programapri Ministrstvu za zdravje na področju paliativne oskrbe v trehslovenskih regijah, ki je pomenil bistven premik v širjenju znanjin praktičnih rešitev za boljšo obravnavo bolnikov ob koncuživljenja in njihovih bližnjih. Objavila je številne prispevke vstrokovnih medicinskih revijah. Na Frankfurtskem knjižnemsejmu je prejela zlato nagrado za učbeniški komplet Biologija 9kot najboljši evropski učbenik 2005.29,95 €Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni(le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni.Pomembno duhovno delo!Manca KoširSmrt in umiranje sta dandanašnji sterilizirana in tabuizirana:potrošniki življenja se obnašamo, kot bi bili večni, smrt izrinjamodaleč od oči in od srca; zato nas podzavestno tako muči in preganja.Dr. Urška Lunder, ki ima neprecenljive zasluge za uvajanjepaliativne oskrbe v slovensko zdravstvo, s knjigo Odprto srcezapolnjuje to travmatično vrzel našega vrednostnega sistema injavne zavesti. Avtorica nam z vrsto osebno doživetih primerov kaže,da smrt ni nasprotje življenja, temveč tista razsežnost, ki podeljujenašemu življenju enkratno, neponovljivo, čudežno vrednost.Urška Lunder vrača umirajočim njihovo človeško dostojanstvo.Boris A. NovakAli sem kdaj pomislil, da so v besedi “umiranje” zaobjete tudi črke“mir”? Najbrž ne, in četudi sem se dosti preigral z jezikom, bi semi najbrž takšna povezava zazdela nenavadna, če ne kar bizarna.Knjiga Urške Lunder pričuje o nasprotnem: besedi sta sprepletenibolj, kot si znamo predstavljati in upamo verjeti.Iz globine izkušnje in z močjo brezmejnega sočutja, pa podprtaves čas z dognanji stroke, nas avtorica vodi do praga, čez kateregaje kot zdravnica pospremila mnoge, ko jim je napočil “sveti časodhoda”, in storila vse, kar se je dalo, za njihov čim bolj “radostenprehod”, za čim manj bolečo “spravo z življenjem”.Odprto srce, knjigo o umiranju in umirjanju, doživljam kot vedroin optimistično, pa četudi sem jo bral z nemalo solzami v očeh:prevzela me je s sporočilom, da je naša končnost, smrtnost, lahkoprav takšen dar, kot je (bilo) življenje.Aleš BergerUrška Lunder Odprto srceUrška LunderOdprtosrceizkušnje inspoznanja obumiranju insmrtiKadar je v svetem prostoru umiranja ob odhajajočem zdravnicaUrška Lunder, specializirana za paliativno oskrbo v San Diegu,se prostor poslednje skrivnosti napolni s sočutjem, milino indobroto. Ker je Urška ob umirajočih nežnih rok, ranljiva učečase priča v usihajočem telesu rastoče duše, globoko povezanaz bolnikom, njegovimi svojci in milostjo, ki vse preveva. Takeknjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le)knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. Oljubezni, ki nas hrani z upanjem, da je vredno izkušati polninobivanja sleherni trenutek, zdaj in tukaj, vse do zadnjega izdiha,ko se zapro veke, pod katerimi zaspi enkratno človeško vesolje.Pomembno duhovno delo, spisano v času minevanja kot dialogz večnostjo. Z jasnim sporočilom: delo na sebi je do smrtnegakonca naše glavno opravilo. Brez zavesti o tem in brez občutenjapresežnosti lepote ga ne moremo dobro opraviti.Manca KoširRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>91

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!