ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
MedicinaDržave članice projekta ATOME.lahko omejeno količino zdravil, največ za pet dni, in potem sepostopek ponovi. Take zahteve seveda otežujejo življenje žetako hudo bolnim.V Sloveniji smo se lahko pohvalili z dobro preskrbo z opioidnimizdravili. Med dolgodelujočimi opiodnimi zdravili smoimeli na voljo vse učinkovine, sedaj pa se soočamo s pomanjkanjemperoralnega dolgodelujočega morfina. Člani skupineATOME smo takoj pozvali MZ, da se zdravilo uvrsti na listonujnih zdravil, prav tako se je oglasila Lekarniška zbornicain pozvala Javno agencijo za zdravila in medicinsko-tehničnepripomočke, da se ta lista čim prej sprejme. Morfin je enonajbolj učinkovitih, uporabnih in tudi najbolj poceni opiodnihzdravil. Obotavljanje pri sprejemanju liste neizogibno pomenivečje stroške, obenem pa bo uničilo večletno delo napodročju zmanjševanja morfinofobije. Komaj je bilo sciljanim izobraževanjem o zdravljenju bolečine (npr.prizadevanja SZZB) doseženo, da so zdravniki začelimanj predpisovati transdermalne obliže, že peroralnegamorfina ni več na tržišču.Kar zadeva kratkodelujoča opioidna zdravila, se paletateh zdravil počasi dopolnjuje tudi pri nas. Na voljo somorfin (v tabletah in kapljicah), fentanyl kot podjezičnatableta, kmalu bo kot nosni sprej.Opozorili smo na problem nastajanja odvisnosti odpredpisanih opioidnih zdravil, saj je sproščeno predpisovanjeopioidnih zdravil tudi za bolnike z nemalignobolečino. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je topodročje, kjer bo potrebno izdelati programe za kompleksnoobravnavo, sicer bodo taki bolniki prepuščenisami sebi brez organizirane podpore. Poudarili pasmo, da je seveda izjemno pomembno, da odvisnost preprečimo,še preden se razvije.Najmanj izkušenj smo imele članice slovenske skupine napodročju prepovedanih drog in zmanjševanja škode zaradijemanja prepovedanih drog. Na našo srečo je večino dela opravildr. Kastelic, tako da smo samo povzele njegove ugotovitve. Slovenijase lahko pohvali z razvejano mrežo centrov za zdravljenjeodvisnosti, z dobro organizirano službo v zaporih, programi zazmanjševanje škode. Na voljo so vsa zdravila, ki se uporabljajotudi v svetu, in v vseh odmerkih.Sestanek je bil zelo intenziven, tako da si žal Bukarešte, ki najbi bila lepo mesto, nismo mogle niti malo ogledati. Organizatorjiso svoje delo opravili več kot odlično. Založili pa so nastudi z delom za naprej, saj bo Slovenija prva med državami, kibo organizirala nacionalno konferenco in predstavila dosežkesvojega dela in strateški načrt. Dela nam tako ne bo zmanjkalo.Vpliv bolečine na družboSeminar Slovenskega združenja za zdravljenje bolečineSlavica Lahajnar Čavlovič, Mateja LopuhEvropska federacija združenj za obravnavo bolečine iz evropskihdržav EFIC je 3. in 4. maja 2011 organizirala drugisimpozij o vplivu bolečine na družbo. Udeleženci srečanja, kise je odvijalo v Evropskem parlamentu v Bruslju, smo bili tudipredstavniki Slovenskega združenja za zdravljenje bolečineSZZB.Predstavniki strokovnjakov za zdravljenje bolečine, bolnikov,civilne družbe, zdravstvenega sistema in politike smo si izmenjalimnenja o organizaciji, izvajanju in učinkovitosti zdravljenjabolečine. Skupen zaključek je bil, da predvsem kroničnabolečina ni dovolj dobro zdravljena, ker je premalo kompleksnoobravnavana v zdravstvenih sistemih številnih evropskih držav.78 Revija ISIS - Januar 2012Predstavlja resen problem za posameznika in zdravstveni sistemter, zaradi velikih stroškov za zdravljenje in zmanjšane delovnesposobnosti ljudi s kronično bolečino, obremenitev gospodarskegain finančnega sistema, tj. celotne družbe.Rezultati vseevropske telefonske ankete ter posameznih nacionalnihraziskav o pojavnosti bolečine in njenem zdravljenjukažejo, da ima 19 odstotkov odraslih prebivalcev Evrope kroničnobolečino. Najbolj pogosta je bolečina v hrbtenici, sledijobolečina v okončinah in sklepih, glavoboli ter druge bolečine.Med Slovenci je tovrstne kronične bolečine nekoliko več, tj. 23odstotkov odraslih ima kronično bolečino.
MedicinaIz podatkov o predpisanih analgetikih, obiskih pri zdravniku,sprejemih v bolnišnico in začasni odsotnosti od dela medzdravljenjem bolečine lahko sklepamo na neposredne stroškeza zdravljenje bolečine. V Evropi je povprečno število obiskovpri zdravniku med bolniki s kronično bolečino 6,8 na leto. VSloveniji je bila več kot tretjina zaposlenih s kronično bolečinona bolniškem dopustu, ki je v povprečju trajal 29 dni. Po podatkihZavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji ocenaneposrednih stroškov za zdravljenje kronične bolečine 122milijonov evrov na letni ravni, od tega so stroški za zdravstvenestoritve 19,7 milijona evrov, stroški za zdravila na recept zazdravljenje bolečine 22,9 milijona evrov in stroški za bolniškoodsotnost zaradi zdravljenja bolečine 79,3 milijona evrov naleto. K tem moramo prišteti še posredne stroške, to so stroški zazagotavljanje socialne varnosti zavarovanim osebam z bolečinoin stroški zaradi manjše delavne učinkovitosti le-teh.Bolečina je veliko breme za posameznika. Približno polovicabolnikov s kronično bolečino je depresivnih. Pogosto so delovnomanj zmogljivi in lahko izgubijo zaposlitev. Posledično sopsihično in ekonomsko prizadete tudi njihove družine.Kronična bolečina je bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vsedruge kronične bolezni. Ima svoj vzrok, potek in posledice. Zdravljenjeposledic je drago in velikokrat slabo učinkovito. Več naporovje potrebno usmeriti v njeno preprečevanje in zgodnje zdravljenje.EFIC je pozval evropske vlade in institucije k izdelavi akcijskegaplana za zmanjšanje negativnih vplivov bolečine na družbo. Poudarekje na boljšem prepoznavanju, preventivi in bolj učinkovitemzdravljenju bolnikov s kronično bolečino. Za to so potrebneraziskovalne, klinične in epidemiološke študije o bolečini,ozaveščanje bolnikov, ustanovitev akutnih bolečinskih servisov vbolnišnicah in obravnavanje bolečine kot petega vitalnega znaka.Za bolj učinkovito zdravljenje je potrebno izobraziti zdravstvenedelavce, ustanoviti multidisciplinarne time v bolečinskih centrihin organizirati subspecializacijo iz bolečinske medicine. Ustanovijonaj se delavne skupine, ki bodo izdelale načrte za drugačenpristop k obvladovanju bolečine, in zagotovijo finančna sredstva.Vzpostavi naj se sistem spremljanja učinkovitosti ukrepov.Zdravljenje bolečine naj bo pravica vsakega državljana, pokazateljkakovosti zdravstvenega varstva in prioriteta zdravstvenega sistemadržave. Seveda pa ne velja zanemarititudi vloge bolnika in njegovega prispevkav načrtu zdravljenja. Tako kot to velja zavse bolezni, je tudi pri lajšanju bolečinepomemben partnerski odnos, kjer imata obačlana, zdravnik in bolnik, svoje naloge.Tudi letošnji seminar SZZB v oktobru jebil posvečen vplivu bolečine na družbo.Strokovno srečanje smo začeli s posvetomv dvorani Državnega sveta RepublikeSlovenije. Zbrali smo se člani SZZB, predstavnikEFIC-a prof. dr. Rolf-Detlef Treedeiz Heidelberga, predstavniki vladnihin nevladnih organizacij, bolniki, snovalcipolitike in tisti, ki odločajo o porabi denarja, namenjenega zaboljše zdravje državljanov Slovenije. Predstavili smo stanje prinas in v Evropi ter izmenjali ideje in stroškovno učinkovitezaključke o tem, kako izboljšati prepoznavanje, preventivo inzdravljenje kronične bolečine. Za dolgoročno boljše obvladovanjebolečine smo, po vzgledu drugih evropskih držav, predlagalisprejetje nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanjebolečine. Vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije živi s kroničnobolečino in skoraj polovica od teh jih trpi močno bolečino. Toepidemijo, ki škoduje posamezniku in družbi, moramo čim prejomejiti in obvladati, so bili zaključki posveta.Seminar smo nadaljevali v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskegainštituta Soča. Govorili smo o pomembnosti lajšanjaakutne bolečine, bolečine v križu, kostno-mišične bolečine terbolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih v paliativni oskrbiin preživelih z rakom. Kljub številnim priporočilom in z dokazipodprtim načinom zdravljenja bolečine je izid zdravljenja velikokratslab. Rešitev za boljše obvladovanje kronične bolečineje tudi v boljši komunikaciji med bolnikom in zdravnikom.Govorimo o nespecifičnih učinkih zdravljenja. K boljšemuzdravljenju bolečine pripomore pozoren, empatičen odnoszdravnika do bolnika, razlaga in poučevanje o bolečini in načinihzdravljenja ter podpora v času zdravljenja. Pri načrtovanjuzdravljenja so pomembne bolnikove prioritete. Bolnikovo pozitivnosprejemanje zdravljenja ima placebo učinek, kar je danesže znanstveno dokazano. Družinski zdravniki so izpostavili, daimajo za obravnavo bolj zahtevnih kroničnih bolnikov v ambulantipremalo časa. Po zdravljenju bolečine se bolniki vračajona stara, za njih neprilagojena delovna mesta, zato se pogostodogaja, da so kmalu ponovno na bolniškem dopustu. Svojeizkušnje z zdravljenjem bolečine so predstavili tudi bolniki.Teme drugega dneva seminarja so pripravili strokovnjaki URISoča. Njihov vabljeni predavatelj prof. Steven J. Linton iz Švedskeje prikazal vpliv psiholoških dejavnikov, kot so anksiozno depresivnostanje, nagnjenost k somatizaciji in bolezenskemu vedenju, nanastanek kronične bolečine pri bolnikih z mišično-kostno bolečino.Bolnike z nevarnostnimi dejavniki moramo čim prej odkriti inv njihovo zgodnjo obravnavo vključiti psihološke pristope, dapreprečimo kronično bolečino in posledično invalidnost. ZdravnicaRevija ISIS - Januar 201279
- Page 27 and 28: Zdr avstvoNamen programa je izbolj
- Page 29 and 30: Zdr avstvoPetkov celodnevni, zelo n
- Page 31 and 32: Zdr avstvobivanja in vsem nam usoje
- Page 33 and 34: Kratek intervju: Jurij GorjancMarja
- Page 35 and 36: IntervjuMed delom v helikopterju (f
- Page 37 and 38: IntervjuBolniki so precej ozavešč
- Page 39 and 40: Medicinska LjubljanaŠlajmer v srcu
- Page 41 and 42: iz zgodovine medicineobiski srbskih
- Page 43 and 44: Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecpre
- Page 45 and 46: ZanimivoV letu 2011 sta v komisiji
- Page 47 and 48: ZanimivoAubry v mestu čutiti živa
- Page 49 and 50: ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fa
- Page 51 and 52: Uspešno uvajanje endoskopskegaendo
- Page 53 and 54: Medicinapo posegu ter posledično d
- Page 55 and 56: Medicina• promovirati zdrav živl
- Page 57 and 58: Medicinain gradnje katerega koli od
- Page 59 and 60: Medicinain rešitve. Standardne so
- Page 61 and 62: MedicinaOpisani so številni primer
- Page 63 and 64: MedicinaPredavatelji Leon Meglič,
- Page 65 and 66: MedicinaUvodno predavanje zadnjega
- Page 67 and 68: Medicinaseveda v sodelovanju s pris
- Page 69 and 70: le-tega po urotraktu. Pri rentgensk
- Page 71 and 72: Medicinaslovenski maloštevilnosti
- Page 73 and 74: Forum mladihnevroznanstvenikov Ljub
- Page 75 and 76: MedicinaIdeja o tekmovanju se je po
- Page 77: Sestanek skupineATOME v BukareštiM
- Page 81 and 82: Medicina• organizacija enot za zd
- Page 83 and 84: Interna medicinaPo šestih letih je
- Page 85 and 86: Obletnicajugoslovanskega združenja
- Page 87 and 88: Tomaž Ogris: Anisja. Prisilnadelav
- Page 89 and 90: Walter Isaacson: Steve JobsS knjiž
- Page 91 and 92: maksimalno izkoristiti ugodne okoli
- Page 93 and 94: S knjižne policejo znova prevzela
- Page 95 and 96: Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNIC
- Page 97 and 98: Strokovna srečanjajanuar 201220. o
- Page 99 and 100: Strokovna srečanjafebruar 201210.-
- Page 101 and 102: Strokovna srečanjamarec 20121. ob
- Page 103 and 104: Strokovna srečanjamarec 201223.-24
- Page 105 and 106: Strokovna srečanjaUredništvu revi
- Page 107 and 108: Zdravniki v prostem časuPovezanost
- Page 109 and 110: Zdravniki v prostem časuŠtudentka
- Page 111 and 112: Nokturno naRimski cestiAndrej RantO
- Page 113 and 114: Zdravniki v prostem časutri koče,
- Page 115 and 116: Sproščeno druženje udeležencev
- Page 117 and 118: Prednovoletni DunajTomaž RottZdrav
- Page 119 and 120: Camino - s kolesom v KomposteloPavl
- Page 121 and 122: »Nehvaležen bolnik imaneustrezneg
- Page 123: The professional public journal of
MedicinaIz podatkov o predpisanih analgetikih, obiskih pri zdravniku,sprejemih v bolnišnico in začasni odsotnosti od dela medzdravljenjem bolečine lahko sklepamo na neposredne stroškeza zdravljenje bolečine. V Evropi je povprečno število obiskovpri zdravniku med bolniki s kronično bolečino 6,8 na leto. VSloveniji je bila več kot tretjina zaposlenih s kronično bolečinona bolniškem dopustu, ki je v povprečju trajal 29 dni. Po podatkihZavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji ocenaneposrednih stroškov za zdravljenje kronične bolečine 122milijonov evrov na letni ravni, od tega so stroški za zdravstvenestoritve 19,7 milijona evrov, stroški za zdravila na recept zazdravljenje bolečine 22,9 milijona evrov in stroški za bolniškoodsotnost zaradi zdravljenja bolečine 79,3 milijona evrov naleto. K tem moramo prišteti še posredne stroške, to so stroški zazagotavljanje socialne varnosti zavarovanim osebam z bolečinoin stroški zaradi manjše delavne učinkovitosti le-teh.Bolečina je veliko breme za posameznika. Približno polovicabolnikov s kronično bolečino je depresivnih. Pogosto so delovnomanj zmogljivi in lahko izgubijo zaposlitev. Posledično sopsihično in ekonomsko prizadete tudi njihove družine.Kronična bolečina je bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vsedruge kronične bolezni. Ima svoj vzrok, potek in posledice. Zdravljenjeposledic je drago in velikokrat slabo učinkovito. Več naporovje potrebno usmeriti v njeno preprečevanje in zgodnje zdravljenje.EFIC je pozval evropske vlade in institucije k izdelavi akcijskegaplana za zmanjšanje negativnih vplivov bolečine na družbo. Poudarekje na boljšem prepoznavanju, preventivi in bolj učinkovitemzdravljenju bolnikov s kronično bolečino. Za to so potrebneraziskovalne, klinične in epidemiološke študije o bolečini,ozaveščanje bolnikov, ustanovitev akutnih bolečinskih servisov vbolnišnicah in obravnavanje bolečine kot petega vitalnega znaka.Za bolj učinkovito zdravljenje je potrebno izobraziti zdravstvenedelavce, ustanoviti multidisciplinarne time v bolečinskih centrihin organizirati subspecializacijo iz bolečinske medicine. Ustanovijonaj se delavne skupine, ki bodo izdelale načrte za drugačenpristop k obvladovanju bolečine, in zagotovijo finančna sredstva.Vzpostavi naj se sistem spremljanja učinkovitosti ukrepov.Zdravljenje bolečine naj bo pravica vsakega državljana, pokazateljkakovosti zdravstvenega varstva in prioriteta zdravstvenega sistemadržave. Seveda pa ne velja zanemarititudi vloge bolnika in njegovega prispevkav načrtu zdravljenja. Tako kot to velja zavse bolezni, je tudi pri lajšanju bolečinepomemben partnerski odnos, kjer imata obačlana, zdravnik in bolnik, svoje naloge.Tudi letošnji seminar SZZB v oktobru jebil posvečen vplivu bolečine na družbo.Strokovno srečanje smo začeli s posvetomv dvorani Državnega sveta Republike<strong>Slovenije</strong>. Zbrali smo se člani SZZB, predstavnikEFIC-a prof. dr. Rolf-Detlef Treedeiz Heidelberga, predstavniki vladnihin nevladnih organizacij, bolniki, snovalcipolitike in tisti, ki odločajo o porabi denarja, namenjenega zaboljše zdravje državljanov <strong>Slovenije</strong>. Predstavili smo stanje prinas in v Evropi ter izmenjali ideje in stroškovno učinkovitezaključke o tem, kako izboljšati prepoznavanje, preventivo inzdravljenje kronične bolečine. Za dolgoročno boljše obvladovanjebolečine smo, po vzgledu drugih evropskih držav, predlagalisprejetje nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanjebolečine. Vsak četrti odrasli prebivalec <strong>Slovenije</strong> živi s kroničnobolečino in skoraj polovica od teh jih trpi močno bolečino. Toepidemijo, ki škoduje posamezniku in družbi, moramo čim prejomejiti in obvladati, so bili zaključki posveta.Seminar smo nadaljevali v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskegainštituta Soča. Govorili smo o pomembnosti lajšanjaakutne bolečine, bolečine v križu, kostno-mišične bolečine terbolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih v paliativni oskrbiin preživelih z rakom. Kljub številnim priporočilom in z dokazipodprtim načinom zdravljenja bolečine je izid zdravljenja velikokratslab. Rešitev za boljše obvladovanje kronične bolečineje tudi v boljši komunikaciji med bolnikom in zdravnikom.Govorimo o nespecifičnih učinkih zdravljenja. K boljšemuzdravljenju bolečine pripomore pozoren, empatičen odnoszdravnika do bolnika, razlaga in poučevanje o bolečini in načinihzdravljenja ter podpora v času zdravljenja. Pri načrtovanjuzdravljenja so pomembne bolnikove prioritete. Bolnikovo pozitivnosprejemanje zdravljenja ima placebo učinek, kar je danesže znanstveno dokazano. Družinski zdravniki so izpostavili, daimajo za obravnavo bolj zahtevnih kroničnih bolnikov v ambulantipremalo časa. Po zdravljenju bolečine se bolniki vračajona stara, za njih neprilagojena delovna mesta, zato se pogostodogaja, da so kmalu ponovno na bolniškem dopustu. Svojeizkušnje z zdravljenjem bolečine so predstavili tudi bolniki.Teme drugega dneva seminarja so pripravili strokovnjaki URISoča. Njihov vabljeni predavatelj prof. Steven J. Linton iz Švedskeje prikazal vpliv psiholoških dejavnikov, kot so anksiozno depresivnostanje, nagnjenost k somatizaciji in bolezenskemu vedenju, nanastanek kronične bolečine pri bolnikih z mišično-kostno bolečino.Bolnike z nevarnostnimi dejavniki moramo čim prej odkriti inv njihovo zgodnjo obravnavo vključiti psihološke pristope, dapreprečimo kronično bolečino in posledično invalidnost. ZdravnicaRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>79