ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinadelavci in bolniki. Tokratno predavanje je prikazalo pomembnostin vpliv komunikacije med zdravstvenimi delavci na klinično praksoin osebno zadovoljstvo le-teh. V retrospektivni študiji vzrokovsmrti v bolnišnicah so napake v komunikaciji predstavljale vodilnivzrok, celo dvakrat pogostejši kot neustrezno strokovno znanje inusposobljenost zdravstvenega osebja. Osnovni namen komunikacijeje prenos podatkov. Komunikacija poteka na različnih ravneh:intrapersonalna (notranja, osebna), nebesedna, interpersonalna(medosebna), znotraj malih skupin, v delovni organizaciji in vširši javnosti. Med člani uspešnega zdravstvenega tima vladajospoštovanje, zaupanje in sodelovanje, saj imajo vsi člani skupencilj – izboljšanje zdravja bolnika. Pri njihovem delu prevladujeinterdisciplinarni pristop. Dobra veščina sporazumevanja zahtevavisoko stopnjo samozavedanja in prepoznavo svojega stila komunikacije.Obstajajo štirje stili komuniciranja: agresivni, pasivni,pasivno-agresivni in asertivni stil. Asertivni stil je najbolj zaželen.Tudi reševanje nastalih konfliktov med zdravstvenimi delavci izboljšanjihovo nadaljnjo komunikacijo. Vodilo dobre profesionalnekomunikacije: Z drugimi se sporazumevaj na način, kot bi želel, dase drugi sporazumevajo s teboj.Stresni dogodek (Damijan Perne): Zdravstveni delavci so privsakdanjem delu izpostavljeni številnim stresnim dogodkom. Trudijose pomagati drugim, torej bolnim, poškodovanim in njihovimsvojcem. V stiski, ki jo zdravstveni delavec doživlja ob hudemstresnem dogodku, pa večinoma ostane sam. Z namenom preprečevanjaakutnih stresnih reakcij in potravmatskih stresnih motenjpri zdravstvenih delavcih in drugih poklicnih skupinah (policisti,gasilci, vojaki) po kriznem dogodku se je razvil program, imenovan»CISM – Critical Incident Stress Management« (Obvladovanjestresa ob kritičnih dogodkih), ki ima dva dela. Prvi del se imenuje»CMB – Crisis Management Briefing«, ki je namenjen širšiskupini udeležencev stresnega dogodka in zajema posredovanjeinformacij o stresnem dogodku, psihološko razlago stresne reakcijeter posredovanje navodil za spoprijemanje s stresno reakcijo. Drugidel »CISD – Critical Incident Stress Debriefing« je namenjenreševalnemu osebju po kritičnem dogodku. Osebje naredi celovitoanalizo vseh vidikov kritičnega dogodka pod strokovnim – psihološkimnadzorom. CISD ima sedem faz: predstavitev situacije,izpostavljanje dejstev, seznanitev z razmišljanji članov tima ob temdogodku, njihovimi čustvi in reakcijami, prepoznava morebitnihsimptomov stresne reakcije, učenje najosnovnejših prijemov zarazreševanje le-teh, nudenje psihične podpore in večanje pripravljenostiza ponoven vstop v situacijo, ki se lahko razvije v kritičnidogodek. Zaradi stalne izpostavljenosti zdravstvenega osebja stresnimsituacijam so zelo pomembne tudi razbremenitvene skupine,ki potekajo redno enkrat tedensko v neogrožujočem in neobtožujočemvzdušju. Pričakovati je, da bo tovrstna pomoč v prihodnjemogoča tudi pri nas.Po sklopu zgoraj omenjenih predavanj so sledile diskusijske skupine.Na njih smo udeleženci v manjših skupinah predavateljempostavljali vprašanja, izrazili svoja mnenja in dileme na obravnavaneteme.Motivacijski intervju(Maja Rus Makovec):Odvisnost ima lastne(bolezenske) zakone, ki sov nasprotju z razmišljanjiin vedenji nezasvojenihPSIHOTERAPEVTSKIljudi. Je bolezen motivacije.Terapevt moraza vsakdanjo rabo VSAKDANJO RABO 3Psihoterapevtski ukrepiUKREPI ZAbiti sposoben realističnooceniti zmožnost svojihbolnikov. V terepavtskemprocesu veča bolnikovoambivalentnost do spremembez namenom, daPsihiatričnaBegunje,bolnišnica18. in 19. novemberBegunje2011bolnik nato naredi dovoljveliko spremembo vedenja.Faze spreminjanja odvisniškega vedenja so: prekontemplacija,kontemplacija, priprava, akcija, vzdrževanje in zaključna faza. Zaučinkovito pomoč je potrebno ugotoviti, v kateri fazi pripravljenostiza spremembo je bolnik. Novost motivacijskega intervjujaje v proaktivnem pristopu k motivaciji bolnika. Uporaben je v faziprekontemplacije ter kontemplacije. Primeren je za slabo motiviranebolnike. Motivacijski intervju upošteva štiri principe: izražanjeempatije, razvijanje diskrepance med bolnikovim vedenjem innjegovimi zakritimi vrednotami, prepoznavanje in razumevanjebolnikovih odporov ter spodbujanje samoučinkovitosti. Raziskavauporabe ene seanse motivacijskega intervjuja na začetku obravnavebolnika z odvisnostjo je prikazala zmanjšanje izpada bolnikov s 75na 50 odstotkov, medtem ko posredovanje informacij o zdravljenjuni zmanjšalo izpada bolnikov iz obravnave.Sproščanje (Ljubica Kovač Vouk): V življenju so nas učili predvsemdelati, zelo malo informacij smo dobili o pomembnosti innačinih sproščanja. Skoraj vsakdo je v današnjem svetu izpostavljenkroničnemu stresu. Posledice se lahko izrazijo na čustvenem področju,npr. z razvojem anksioznih motenj, ali telesni ravni s spremenjenimdelovanjem organizma in posledično psihosomatskimiobolenji. Uporabljanje učinkovitega sproščanja zmanjša ali celoprepreči predhodno omenjene težave. Za počitek in sproščanje sopotrebna navodila. Sproščanje je učinkovita oblika samozavedanja,ki posamezniku omogoča obvladovanje telesnih simptomov in povečujeučinkovitost kognitnivnih funkcij. Najpogosteje uporabljenetehnike sproščanja so: čuječnost, različne dihalne tehnike, postopnomišično sproščanje po Jacobsonu, hitro mišično sproščanje, imaginacija(vodeno predstavljanje) in vizualizacija. Tehnike sproščanjaso pomemben del zdravljenja vseh anksioznih motenj. Za učenjein utrjevanje tehnik sproščanja je potreben čas. Le redna uporabasprostitvenih tehnik je učinkovita pri zmanjševanju napetosti intesnobnosti v telesu.Sledile so delavnice s praktičnimi nasveti o uporabi motivacijskegaintervjuja pri bolnikih z odvisnostjo od psihotropnih snovi in tehnikahsproščanja. Že med predavanjem in nato še na delavnici smodobili tudi lastno izkušnjo sproščanja. Z novimi znanji, izkušnjamiin sproščeni smo odšli novim izzivom naproti.PSIHOTERAPEVTSKI UKREPI ZA VSAKDANJO RABO 372 Revija ISIS - Januar 2012