ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaOperacija se običajno začne z laparoskopsko pelvično limfadenektomijo.Vse sumljive bezgavke pošljemo na zmrzli rez, operacijopa nadaljujemo vaginalno. Tam odstranimo večino ali celoves maternični vrat, njegove parametrije in vaginalno manšeto.Na spodnji segment preostale maternice nastavimo permanentnicerklažni šiv, vse skupaj pa pokrijemo z vagino, podobno kotpri Fothergillovi operaciji. Rezultati onkološkega zdravljenja soprimerljivi z bolnicami, ki so bile operirane z radikalno histerektomijo.Analiza rezultatov nosečnosti pa pokaže, da je splavnostv prvem trimesečju primerljiva z zdravo populacijo, večje pa soizgube v drugem trimesečju in več je prezgodnjih porodov. Dosedaj smo na tak način operirali 11 bolnic, pri nobeni nismo našlirecidiva. Zaenkrat so se le tri od njih odločile za materinstvo, dvesta spontano zanosili, tretja pa je v IVF-postopku (neplodnostznana že od prej). Obe sta najprej spontano splavili v 18. oz.19. tednu nosečnosti. Nismo se odločili za šivanje vrha nožnicepo zanositvi, pač pa smo izvedli laparoskopsko abdominalnoserklažo, kar je v tej kombinaciji novost. Obe bolnici sta rodili scarskim rezom po 37. tednu nosečnosti.Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana je delovna skupinapod vodstvom Bojane Pinter – v skupini so sodelovale še SaraKorošec, Urška Bizjak Ogrinc, Andreja Trojner Bregar, TinkaraSrnovršnik in Senka Imamović Kumalić – pripravila smerniceza rabo kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenskeoralne kontracepcije in materničnega vložka. Smernice bodoobravnavane na Razširjenem strokovnem kolegiju za ginekologijoin porodništvo, predvidoma v januarju in februarju 2012.Predstavljeni predlogi smernic za rabo kontracepcije temeljijona četrti verziji smernic Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) iz leta 2009, ki so izdelane v obliki kriterijev primernostipri predpisovanju posameznih kontracepcijskih metod(Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use); le-ti sobili oblikovani v okviru SZO s pomočjo različnih mednarodnopriznanih strokovnjakov. Priporočila so namenjena kot pomočpri izdelavi nacionalnih smernic posamezne države, katerihizdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, potrebe,prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009medicinske kriterije izdala tudi britanska Faculty of Sexual andReproductive Healthcare (UK Medical Eligibility Criteria forContraceptive use) in leta 2010 ameriški Centers for DiseaseControl and Prevention. Vse tri publikacije so bile temeljni viriza izdelavo predstavljenih slovenskih smernic. Po sprejetju slovenskihsmernic bo Slovenija ena izmed redkih evropskih državz urejenimi smernicami na področju kontracepcije. Na podlagianamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno,še dodatnih laboratorijskih preiskav lahko uporabnico, glede nanjeno zdravstveno stanje, po priporočilih SZO razvrstimo v enood štirih kategorij za predpisovanje kontracepcije:• Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kontracepcijskemetode.• Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi uporabekontracepcijske metode na splošno večje od teoretičnih alidokazanih zdravstvenih tveganj.• Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali dokazano tveganjeobičajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijskemetode.• Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske metodepredstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje.Pri stanjih kategorije 1 se kontracepcijska metoda uporabljav vseh okoliščinah; pri stanjih kategorije 2 se kontracepcijskametoda običajno uporablja; pri stanjih kategorije 3 uporabakontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma,če niso na voljo ali niso sprejemljive druge bolj primernemetode; pri stanjih kategorije 4 se kontracepcijska metoda neuporablja. V smernicah so predstavljena različna stanja in obnjih ustrezne kategorije primernosti za rabo določene kontracepcijskemetode. Stanja, ki jih smernice podrobno predstavljajo,so: starost, reproduktivna zgodovina, dojenje, kajenje,debelost, srčno-žilne bolezni (npr. povišan krvni tlak, vensketrombembolije, trombogene mutacije, tromboze, ishemičnebolezni, hiperlipidemije), nevrološka stanja (npr. glavoboli,epilepsija), depresivne motnje, bolezni dojk in rodil, spolno prenosljiveokužbe in AIDS, druge okužbe, endokrina stanja (npr.sladkorna bolezen, motnje delovanje ščitnice), stanja prebavil(npr. bolezni žolčnika, bolezni jeter, vnetne črevesne bolezni),anemije, revmatične bolezni, presaditev organov ter interakcije zzdravili (npr. antiretrovirusna, antikonvulzivna in antimikrobnazdravila). Poznavanje posameznih stanj je pomembno ne samos stališča prepoznave kontraindikacij, ampak tudi s stališčaprepoznave stanj, kjer je raba določenih kontracepcijskih metodprimerna. Temeljito znanje o kriterijih primernosti je namrečosnova za kakovostno svetovanje v tem preventivnem segmentuginekologije. Preveč pogosto se še dogaja, žal tudi v Sloveniji, danekateri zdravniki, misleč, da se spoznajo na vse, tudi na kontracepcijo,neodgovorno objavljajo popolnoma napačna stališčao rabi kontracepcije, ki so v popolnem nasprotju z medicino,podprto z dokazi.Ravno uporaba z dokazi podprte medicine pri svetovanju kontracepcijev slovenski ginekološki praski je zaslužna za stalnoupadanje neželenih nosečnosti (dovoljenih splavov) v zadnjihdesetletjih pri nas. Tako je dovoljena splavnost v Slovenijiupadla s 40,1 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 1981na 9,6 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 2009. Ponizkem deležu dovoljenih splavov sodimo med najuspešnejšeevropske države; najnižji delež ima Nemčija s 6 dovoljenimisplavi na 1.000 žensk v rodni dobi, najvišjega pa Estonija s 25,1na 1.000.Uporaba kontracepcije, hormonske in nehormonske, je v Slovenijiugodna. Po izračunih zdravstvene statistike hormonskokontracepcijo uporablja več kot 80.000 žensk (vsaj 17 odstotkovžensk v starosti od 15 do 49 let), maternični vložek pa 40.000žensk, kar predstavlja 9 odstotkov žensk v rodni dobi. Kljubvečji rabi zanesljive kontracepcije pa rodnost v Sloveniji neupada, ampak narašča: rodnost, ki je bila v zadnjih desetletjihnajnižja leta 1999 (33,6 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let),se zadnje desetletje zvišuje in je bila leta 2009 že 44,7 na 1.00062 Revija ISIS - Januar 2012