ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
MedicinaČe torej želi sistem varovanja ustnega zdravja (zobozdravstvenegavarstva) zasledovati cilje izboljšanja zdravja (raven inrazporeditev), mora upoštevati vse vplive na zdravje. Takšenpristop je lepo viden na shemi, ki prikazuje odnose med posameznimidejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje (prirejeno po 8).Odnosi med dejavniki, ki vplivajona ustno zdravjeUstnozdravjeotroci, odrasli,starejšiSoc.ekol. dejav.GDP, izobrazba, fluorČloveški viriZobozdravnik/prebivalciUporabaObiski, dostop., stroškiModeli zob.varstva• Nordijski• Beveridgov• Bismarckov• Hibridni• Južno evropski• Vzhod.evropskiShema kaže konceptualni okvir, ki odseva povezanost medustnim zdravjem ter uporabo zobozdravstvene dejavnosti,človeškimi viri in družbenim okoljem, ki ga določajo družbenoekonomskimidejavniki, sistemi financiranja ter organiziranaskrb za ustno zdravje.Nacionalni sistem zobozdravstvenega varstva (nacionalnisistem ustnega zdravja) mora poleg izboljšanja ustnega zdravjazagotavljati tudi ustrezno odzivnost (na legitimna pričakovanjaljudi), kot tudi socialno pravično financiranje iz javnih sredstev.Če torej želimo pripraviti nacionalni plan ustnega zdravja kotfunkcijo javnega zdravja, potem moramo problem zastaviti iznajmanj naslednjih štirih zornih kotov (9):• z vidika odnosa prebivalstva (znanja, stališča, prakse, vedenja)do lastnega ustnega zdravja ter njihovega odnosa dozobozdravstvenega varstva;• z vidika dinamike epidemioloških sprememb ustnega zdravjaprebivalstva (po bioloških, socialnih in drugih značilnostih včasu in prostoru);• z vidika stanja, motivacije, organiziranosti in ponudbe zobozdravstvenedejavnosti;• z vidika socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških indrugih razmer.Pogoj za učinkovito ukrepanje je, da imamo za vsak naštetividik ustnega zdravja ustrezen nabor kazalnikov, ki omogočajomerljivo ocenjevanje vzročnih dejavnikov, kakovosti ukrepov indoseženih rezultatov, povezanih z ustnim zdravjem prebivalstva.V pogledu nabora podatkov nam organizirana evropska zobozdravstvenastroka (ERO-FDI, OECD) priporoča štiri sklopekazalnikov (10, 11):• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja priotrocih in mladostnikih (popolno in kontinuiranospremljanje ugotovitev pri določenih starostnihskupinah);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja pri splošnipopulaciji (vzorčno: odrasli, starejši – obdobneprevalenčne raziskave zdravstvenega stanja zob inustne votline pri odraslih in starejših osebah);• kazalniki za opazovanje sistema in aktivnosti varstvaustnega zdravja (obdobni rutinski in vzorčnipodatki o zobozdravstveni dejavnosti ter civilnih indrugih projektnih aktivnostih);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja z vidikakakovosti življenja (vzorčno, obdobno, v povezavi zdrugimi raziskavami, posredni in neposredni kazalnikizdravja).Na ravni države bi bilo potrebno v okviru ustavnih inzakonskih norm za področje ustnega zdravja uresničevatipredpise, zagotoviti financiranje, izpeljati organizacijskepogoje in nadzor, tako da bi bili cilji enakostido zdravja in zdravstvenega varstva uresničljivi. V tanamen moramo zagotoviti sistematično izvajanje promocijskihin preventivnih programov/ukrepov za ohranjanje zdravegazobovja in ustne votline pri vseh populacijskih skupinah. Odgovornostza sprejem nacionalnega programa ustnega zdravjav največji meri leži v okviru Vlade RS oziroma Ministrstva zazdravje.S preventivnim delovanjem želimo doseči, da bi si vsi ljudjeredno čistili zobe in da bi bilo to čiščenje učinkovito v smisluodstranjevanja zobnih oblog – plaka (s tem bi odpravili glavnidejavnik za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv). Polegrednega čiščenja so za oralno zdravje zelo pomembne prehranjevalnenavade prebivalstva, koriščenje zobozdravstvenih storitev vpreventivne namene in zagotovitev vitaminov in mineralov (fluoridi).Pri opredeljevanju širših ciljev oralnega zdravja se moramonujno zavedati, da ni pomembno le, da pridemo do smiselnih inizvedljivih ukrepov le na ravni posameznika, pač pa tudi na višjihravneh za biološke in družbenoekonomske skupine prebivalcev, vnekaterih primerih pa na ravni celotnega prebivalstva (promocijazdravja, integrirana preventiva nenalezljivih bolezni, regulativa,organizacija in financiranje javne zobozdravstvene dejavnostiipd.). Zadovoljive uspehe bomo lahko dosegli le s sodelovanjemveč sektorjev na vseh omenjenih ravneh. Pri tem so pristopi takodo posameznikov kot tudi do različnih skupin ljudi glede nanjihove biološke (spol, starost) in socialne značilnosti (izobrazba,delo, dohodki, bivalno okolje ipd.) zelo raznoliki in so načelomausmerjeni v naslednje strategije (12):• zmanjšati breme ustnih bolezni in nesposobnosti, še posebejv revnih in prikrajšanih populacijskih skupinah;54 Revija ISIS - Januar 2012
Medicina• promovirati zdrav življenjski slog in omejevanje dejavnikovtveganja, ki izhajajo iz ekoloških, ekonomskih in vedenjskihvzrokov;• razvijati sistem ustnega zdravja, ki enakomerno izboljšujerezultate ustnega zdravja, odgovarja na potrebe in legitimnapričakovanja ljudi ter je finančno pravičen;• umeščati politiko ustnega zdravja v nacionalne in območneprograme zdravja in promovirati ustno zdravje kot učinkovitorazsežnost razvojne politike v družbi.Stomatološka sekcija SZD kot avtonomna, prostovoljna strokovnaorganizacija si je v okviru opisanega koncepta zastavilasvoje cilje in izgrajuje strategijo, kako izboljšati ustno zdravjecelotne slovenske populacije. Pri postopnem uresničevanjute naloge potrebuje aktivne člane sekcije in ozaveščene tersoodgovorne partnerje za ustno zdravje, kot so: MZ, ZZZS,IVZ, Stomatološka klinika, odbor za zobozdravstvo pri ZZS inodbora za zobozdravstvo pri ZZOS. V to strategijo sodi tudiobveščanje strokovne in širše javnosti glede priprave in uresničevanjastrategije.Literatura:1. Slovenski medicinski slovar. Ur. Miroslav Kališnik. Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,Zdravniška zbornica Slovenije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2002.2. Stomatološki leksikon. Ur. Dejan Marković. Stomatološki fakultetUniverziteta u Beogradu. Beograd, 2009.3. Premik M. Zdravstveno stanje zob in ustne votline pri šoloobveznihotrocih v SR Sloveniji. (doktorska disertacija). Medicinska fakultetauniverze v Ljubljani, Ljubljana 1988: 4.4. Zaletel - Kragelj L, Fras Z, Maučec - Zakotnik J. Tvegana vedenja,povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcihSlovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljivebolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjskislog) III. Zdravstvena stanja. Ljubljana: CINDI, 2004.5. Premik M. Oralno zdravje in zobozdravstveno varstvo v Sloveniji, v:Zdravje v Sloveniji 2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana2005: 78–91.6. Petersen PE. The World Oral Health Report – continuous improvementof oral health in the 21st century. Comm Dent Oral Epidemiol2003; 31(Suppl.1): 3–24.).7. Blas E, Kurup AS. Equity, social determinants and public healthprogrammes. WHO Geneva: 2010.8. Jaime Pinilla J, González B. Exploring changes in dental workforce,dental care utilisation and dental caries levels in Europe, 1990–2004.International Dental Journal FDI 69; 2: 2009.9. Premik M. State of the Art of Dental Public Health in Slovenia.Stomatologie 5; 2007: 139.10. EGOHID. Health Surveillence in Europe. Lyon University I Press.Lyon; 2008.11. Annamari Nihtilä (Ed.): A Nordic Project of Quality Indicatorsfor Oral Health Car Authors and National Institute for Health andWelfare. Helsinki, Finland 2010.12. Petersen PE. Improvement of global oral health – the leadership roleof the World Health Organization. Comunty detal health (2010) 27,194–199.Psihoterapija in učenjes pomočjo konjevBreda SobočanPsihoterapija (EAP) in učenje (EAL) s pomočjo konjev sta metodi,ki temeljita na izkušnji s konji, ki posamezniku omogočazrcaljenje trenutka in ponuja metafore za življenje. Pomagata kuvidu težav in iskanju ustreznejših rešitev, ki pomenijo dolgotrajnospremembo za klienta. Učinkoviti sta za posameznike,družine in skupine vseh starosti. Ponujata možnost, da se mimobesed dotaknemo bistva. Vodita k boljši komunikaciji, boljzdravim medosebnim odnosom in trdnejšim partnerstvom vživljenju. Klientu učinkovito pomagata pri razvijanju osredotočenja,raziskujeta prepričanja in uvajata spremembe; ne glede nato, ali jo uporabljamo v terapevtski (za čustvene motnje, travme,vedenjske motnje, težave v odnosih, odvisnosti…) ali v učni (samozaupanje,reševanje problemov, »team building«, vodenje…)situaciji. Potekata izključno na tleh. Klientu ni potrebno nobenopredhodno izkustvo s konji. Zahtevata usposobljen strokovnitim, ki ga sestavljata strokovnjak za konje in strokovnjak za ljudi,ki delata po strokovnih ter etičnih merilih in v sodelovanju skonji v čim večjo klientovo korist.EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association)je mednarodna, neprofitna zveza strokovnjakov, ki seukvarjajo z učenjem (EAL) in psihoterapijo s pomočjo konjev(EAP). Ustanovljena je bila 1999. leta, potem ko sta LynnThomas in Greg Kersten vodila prvo formalizirano izobraževanjeza strokovnjake, kjer sta posredovala svoje izkušnje, znanjein prakso. Njeno poslanstvo je izboljševanje mentalnega zdravjaposameznikov, družin ali skupin. Sedež ima v Utahu (ZDA).Registriranih je približno 3.500 terapevtov z licenco v 38 državahpo vsem svetu. Postavlja kriterije za odličnost v osebnostnirasti in psihoterapiji s pomočjo konjev. Izvaja redno izobraževanje,treninge za strokovnjake, ki uporabljajo njihov model,postavlja standarde za delo in jim nudi podporo.Psihoterapija s pomočjo konjev (EAP – Equine AssistedPsychotherapy) je izkustvena psihoterapevtska metoda, kiomogoča pomembne uvide. Zaradi intenzitete in učinkovitostijo razvrščajo med kratkotrajne terapije.Revija ISIS - Januar 201255
- Page 3 and 4: Z odločitvijo ali po naročiluČlo
- Page 5 and 6: ImpressumLETO XXI., ŠT. 1, 1. janu
- Page 7 and 8: Vesele praznične dniter zdravo, sr
- Page 9 and 10: ZbornicaVsebina seminarjev:Komunika
- Page 11 and 12: Zbornicapodpore delovanju organov z
- Page 13 and 14: s predvideno dinamiko zapolnjevanja
- Page 15 and 16: govoriti o pomanjkanju zobozdravnik
- Page 17 and 18: Ob kritikah KABEG molči inhoče zd
- Page 19 and 20: Wikileaks v čakalniciMolčečnost
- Page 21 and 22: Slovenska mreža za promocijo zdrav
- Page 23 and 24: Zdr avstvoLiteratura1. Farkaš-Lain
- Page 25 and 26: Ocena tveganja dejavnikov iz okolja
- Page 27 and 28: Zdr avstvoNamen programa je izbolj
- Page 29 and 30: Zdr avstvoPetkov celodnevni, zelo n
- Page 31 and 32: Zdr avstvobivanja in vsem nam usoje
- Page 33 and 34: Kratek intervju: Jurij GorjancMarja
- Page 35 and 36: IntervjuMed delom v helikopterju (f
- Page 37 and 38: IntervjuBolniki so precej ozavešč
- Page 39 and 40: Medicinska LjubljanaŠlajmer v srcu
- Page 41 and 42: iz zgodovine medicineobiski srbskih
- Page 43 and 44: Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecpre
- Page 45 and 46: ZanimivoV letu 2011 sta v komisiji
- Page 47 and 48: ZanimivoAubry v mestu čutiti živa
- Page 49 and 50: ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fa
- Page 51 and 52: Uspešno uvajanje endoskopskegaendo
- Page 53: Medicinapo posegu ter posledično d
- Page 57 and 58: Medicinain gradnje katerega koli od
- Page 59 and 60: Medicinain rešitve. Standardne so
- Page 61 and 62: MedicinaOpisani so številni primer
- Page 63 and 64: MedicinaPredavatelji Leon Meglič,
- Page 65 and 66: MedicinaUvodno predavanje zadnjega
- Page 67 and 68: Medicinaseveda v sodelovanju s pris
- Page 69 and 70: le-tega po urotraktu. Pri rentgensk
- Page 71 and 72: Medicinaslovenski maloštevilnosti
- Page 73 and 74: Forum mladihnevroznanstvenikov Ljub
- Page 75 and 76: MedicinaIdeja o tekmovanju se je po
- Page 77 and 78: Sestanek skupineATOME v BukareštiM
- Page 79 and 80: MedicinaIz podatkov o predpisanih a
- Page 81 and 82: Medicina• organizacija enot za zd
- Page 83 and 84: Interna medicinaPo šestih letih je
- Page 85 and 86: Obletnicajugoslovanskega združenja
- Page 87 and 88: Tomaž Ogris: Anisja. Prisilnadelav
- Page 89 and 90: Walter Isaacson: Steve JobsS knjiž
- Page 91 and 92: maksimalno izkoristiti ugodne okoli
- Page 93 and 94: S knjižne policejo znova prevzela
- Page 95 and 96: Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNIC
- Page 97 and 98: Strokovna srečanjajanuar 201220. o
- Page 99 and 100: Strokovna srečanjafebruar 201210.-
- Page 101 and 102: Strokovna srečanjamarec 20121. ob
- Page 103 and 104: Strokovna srečanjamarec 201223.-24
Medicina• promovirati zdrav življenjski slog in omejevanje dejavnikovtveganja, ki izhajajo iz ekoloških, ekonomskih in vedenjskihvzrokov;• razvijati sistem ustnega zdravja, ki enakomerno izboljšujerezultate ustnega zdravja, odgovarja na potrebe in legitimnapričakovanja ljudi ter je finančno pravičen;• umeščati politiko ustnega zdravja v nacionalne in območneprograme zdravja in promovirati ustno zdravje kot učinkovitorazsežnost razvojne politike v družbi.Stomatološka sekcija SZD kot avtonomna, prostovoljna strokovnaorganizacija si je v okviru opisanega koncepta zastavilasvoje cilje in izgrajuje strategijo, kako izboljšati ustno zdravjecelotne slovenske populacije. Pri postopnem uresničevanjute naloge potrebuje aktivne člane sekcije in ozaveščene tersoodgovorne partnerje za ustno zdravje, kot so: MZ, ZZZS,IVZ, Stomatološka klinika, odbor za zobozdravstvo pri ZZS inodbora za zobozdravstvo pri ZZOS. V to strategijo sodi tudiobveščanje strokovne in širše javnosti glede priprave in uresničevanjastrategije.Literatura:1. Slovenski medicinski slovar. Ur. Miroslav Kališnik. Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2002.2. Stomatološki leksikon. Ur. Dejan Marković. Stomatološki fakultetUniverziteta u Beogradu. Beograd, 2009.3. Premik M. Zdravstveno stanje zob in ustne votline pri šoloobveznihotrocih v SR Sloveniji. (doktorska disertacija). Medicinska fakultetauniverze v Ljubljani, Ljubljana 1988: 4.4. Zaletel - Kragelj L, Fras Z, Maučec - Zakotnik J. Tvegana vedenja,povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih<strong>Slovenije</strong>. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljivebolezni pri odraslih prebivalcih <strong>Slovenije</strong> (z zdravjem povezan vedenjskislog) III. Zdravstvena stanja. Ljubljana: CINDI, 2004.5. Premik M. Oralno zdravje in zobozdravstveno varstvo v Sloveniji, v:Zdravje v Sloveniji 2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana2005: 78–91.6. Petersen PE. The World Oral Health Report – continuous improvementof oral health in the 21st century. Comm Dent Oral Epidemiol2003; 31(Suppl.1): 3–24.).7. Blas E, Kurup AS. Equity, social determinants and public healthprogrammes. WHO Geneva: 2010.8. Jaime Pinilla J, González B. Exploring changes in dental workforce,dental care utilisation and dental caries levels in Europe, 1990–2004.International Dental Journal FDI 69; 2: 2009.9. Premik M. State of the Art of Dental Public Health in Slovenia.Stomatologie 5; 2007: 139.10. EGOHID. Health Surveillence in Europe. Lyon University I Press.Lyon; 2008.11. Annamari Nihtilä (Ed.): A Nordic Project of Quality Indicatorsfor Oral Health Car Authors and National Institute for Health andWelfare. Helsinki, Finland 2010.12. Petersen PE. Improvement of global oral health – the leadership roleof the World Health Organization. Comunty detal health (2010) 27,194–199.Psihoterapija in učenjes pomočjo konjevBreda SobočanPsihoterapija (EAP) in učenje (EAL) s pomočjo konjev sta metodi,ki temeljita na izkušnji s konji, ki posamezniku omogočazrcaljenje trenutka in ponuja metafore za življenje. Pomagata kuvidu težav in iskanju ustreznejših rešitev, ki pomenijo dolgotrajnospremembo za klienta. Učinkoviti sta za posameznike,družine in skupine vseh starosti. Ponujata možnost, da se mimobesed dotaknemo bistva. Vodita k boljši komunikaciji, boljzdravim medosebnim odnosom in trdnejšim partnerstvom vživljenju. Klientu učinkovito pomagata pri razvijanju osredotočenja,raziskujeta prepričanja in uvajata spremembe; ne glede nato, ali jo uporabljamo v terapevtski (za čustvene motnje, travme,vedenjske motnje, težave v odnosih, odvisnosti…) ali v učni (samozaupanje,reševanje problemov, »team building«, vodenje…)situaciji. Potekata izključno na tleh. Klientu ni potrebno nobenopredhodno izkustvo s konji. Zahtevata usposobljen strokovnitim, ki ga sestavljata strokovnjak za konje in strokovnjak za ljudi,ki delata po strokovnih ter etičnih merilih in v sodelovanju skonji v čim večjo klientovo korist.EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association)je mednarodna, neprofitna zveza strokovnjakov, ki seukvarjajo z učenjem (EAL) in psihoterapijo s pomočjo konjev(EAP). Ustanovljena je bila 1999. leta, potem ko sta LynnThomas in Greg Kersten vodila prvo formalizirano izobraževanjeza strokovnjake, kjer sta posredovala svoje izkušnje, znanjein prakso. Njeno poslanstvo je izboljševanje mentalnega zdravjaposameznikov, družin ali skupin. Sedež ima v Utahu (ZDA).Registriranih je približno 3.500 terapevtov z licenco v 38 državahpo vsem svetu. Postavlja kriterije za odličnost v osebnostnirasti in psihoterapiji s pomočjo konjev. Izvaja redno izobraževanje,treninge za strokovnjake, ki uporabljajo njihov model,postavlja standarde za delo in jim nudi podporo.Psihoterapija s pomočjo konjev (EAP – Equine AssistedPsychotherapy) je izkustvena psihoterapevtska metoda, kiomogoča pomembne uvide. Zaradi intenzitete in učinkovitostijo razvrščajo med kratkotrajne terapije.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>55