ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinapo posegu ter posledično do izrazitega poslabšanja nevrološkegastanja. Zadnja bolnica je zaradi tega kasneje žal umrla.Najzahtevnejša operacija do sedaj je bila vsekakor odstranitevcistične spremembe pred možganskim deblom. Ta je povzročalaparezo šestega možganskega živca pri mlajši bolnici. Uporabljenje bil endoskopski endonazalni pristop preko klivusa, cistapa je bila povsem odstranjena. Pri bolnici je po detamponadiprišlo do dislokacije nazoseptalnega režnja, zaradi česar je bilapotrebna revizija in ponovna postavitev nazoseptalnega režnja.Bolnica je po drugi operaciji povsem okrevala, tudi parezašestega možganskega živca, ki je bila indikacija za operacijo, seje povsem popravila. Predoperativno in pooperativno magnetnoresonančnoslikanje ter takojšnji pooperativni CT glave soprikazani na sliki 3.Pristop se je do sedaj izkazal za dovolj varnega, tako da bova znjim vsekakor nadaljevala. Meniva, da je pristop pri določenihpatoloških spremembah v področju lobanjske baze boljši od»klasičnih« pristopov, saj omogoča hitrejše okrevanje bolnikov inmanj zapletov. Vsekakor so potrebne dodatne izboljšave pristopa,sčasoma pa se bo povečalo tudi število indikacij za tak pristop.Nazadnje bi želela omeniti tudi možnost telemedicine, ki je sedajdostopna tudi za opisane operacije. Avtorja uspešno sodelujevas centrom za kirurgijo lobanjske baze v Pitsburgu. Zadnjooperacijo sva izvedla pod stalnim neposrednim nadzorom kirurgoviz tega centra s pomočjo telemedicine. Sodelovanje na taknačin bo prineslo hitre izboljšave v kirurški tehniki ter povečalovarnost opisanega pristopa.Ustno zdravje in potreba ponacionalnem programuMarjan Premik, Gorazd SajkoV svetovni in domači strokovni literaturi, ki obravnava zdravstvenostanje zob in ustne votline in zobozdravstveno dejavnost,se vse pogosteje uporablja besedna zveza »oral health«, karprevajamo kot oralno zdravje ali ustno zdravje. Ta pojmovnazveza v Slovenski medicinski slovar (1) kot strokovna entitetaše ni vključena.V enem od zadnjih izdaj stomatoloških leksikonov (2) je oralnozdravje opisano kot »stanje popolne normalnosti in funkcionalnihsposobnosti zob ter njihovih podpornih tkiv, pri čemer jevključeno okolje celotne ustne votline z vsemi različnimi tkivi,povezanimi z maksilofacialno regijo. Stanje popolnega zdravjaustne votline in vseh delov žvečnega sistema daje optimalenučinek pri fizioloških funkcijah, posebej še v pogledu funkciježvečenja, fonacije in fizionomije. V tem smislu je treba ustnozdravje razumeti kot trajen proces prilagajanja vseh tkivmaksilofacialne regije na določene ekološke dejavnike, ki imajovpliv na organizem, pri čemer je brezpogojno pomembnatudi subjektivna zavest o zdravju. Dejstvo je, da ustno zdravjekot sestavni del splošnega zdravja pomeni temeljno socialnovrednoto.«Ustno zdravje smo v slovenski socialnomedicinski literaturi žev devetdesetih letih prejšnjega stoletja opredeljevali v kontekstucelovite razsežnosti zdravja, to je v smislu telesne, duševne insocialne blaginje. Tako smo v duhu deklaracije iz Alma-Ate inResolucije SZO »Zdravje za vse do leta 2000« zapisali: »Oralnozdravje ocenjujemo in razlagamo za vsako deželo posebej in vednov luči njenih socioekonomskih značilnosti, zdravstvenega stanja inbolezenske slike prebivalstva ter dosežene razvojne stopnje sistemazdravstvenega varstva. V tem smislu si za cilj oralnega zdravjane zastavljamo samo idealiziranih zobozdravstvenih teženj o32 nekarioznih zobeh s popolno parodontalno oporo in idealnookluzijo. Z upoštevanjem dejanskega stanja si zastavljamo realnein merljive cilje oralnega zdravja, ki dovoljujejo ljudem uživatisocialno in ekonomsko produktivno življenje. Prvi pogoj za to pa je,da se izmeri sedanja raven oralnega zdravja, določijo in izvedejozobozdravstvene aktivnosti in spremljajo spremembe oralnegazdravja glede na zastavljene cilje« (3).V tem smislu razumemo oralno zdravje kot raven zdravstvenegastanja zob in ustne votline pri prebivalcih določenegaobmočja. Raven oralnega zdravja prebivalstva se v različnihobdobjih spreminja, ker je povezana z dejavniki vsakokratnegaokolja. Na osnovi domačih in tujih raziskav vemo, da dejavnikisocialnega in ekološkega okolja močno vplivajo na ustno zdravje.V tem pogledu so pomembni zlasti dejavniki, ki so povezanis prehrano in prehranjevalnimi navadami, s prakso in veščinoizvajanja ustne higiene, z dostopnostjo do zaščitnih snovi (npr.fluoridov), z organizirano strokovno skrbjo za zobe in ustnovotlino in drugimi družbenoekonomskimi razmerami oziromaznačilnostmi prebivalstva (4, 5). Ne gre torej samo za kliničnevidike bolezni, ki se kažejo v bolezenski sliki posameznikovin prebivalstva, temveč tudi za dejavnike in determinante, kidoločajo njihovo zdravje.Svetovna zdravstvena organizacija pojmuje ustno zdravje kotdel človekovega zdravja, ki je bistvenega pomena za splošnozdravje in blaginjo (6). Pri tem posebej poudarja, da morajobiti bistvenih aktivnosti za izboljšanje oralnega zdravja deležnivsi prebivalci in da je prvi cilj javnozdravstvenih aktivnostizmanjšanje oziroma odpravljanje razlik v zdravstvenem stanjumed ljudmi (7).Revija ISIS - Januar 201253