ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
13.07.2015 Views

ZanimivoV Franciji se za študij medicine vsako leto odloči približno40.000 študentov, le 10 do 20 odstotkov jih uspešno opravi»concours«. Lahko si predstavljate kruto razočaranje in frustracijevseh teh mladih ljudi po končanem prvem letniku, koostanejo povsem praznih rok ne glede na ves vloženi trud.Poleg bolonjske reforme v letu 2007, v Franciji v šolskem letu2010/11 poteka tudi nacionalna prenova študija medicine, kinaj bi rešila omenjene težave. Študijske programe splošne indentalne medicine, farmacije ter babiške nege so v 1. letnikuzdružili in jih poimenovali v »health studies«, za vse smeri paso uvedli enoten predmetnik v 1. semestru. Po končanem 1.letniku študenti lahko opravljajo izpite iz enega od navedenihpredmetov, v primeru, da »concoursa« ne opravijo, pa imajo večmožnosti za nadaljevanje študija na sorodnih študijskih smerehin jim ni treba začeti povsem od začetka.Še druga preizkušnja na potido zdravniškega poklicaNaslednja preizkušnja v študijskem obdobju bodočega zdravnikanastopi v 4. letniku, ko se začno priprave za končni izpit,imenovan »examen national classant«. Tudi ta poteka na nacionalniravni ob koncu 6. letnika, dosežen uspeh pa močno vplivana izbiro specializacije, tako na vrsto kot tudi kraj izvedbe. Tehje omejeno število, vsako leto potrebno kvoto določi vlada, ministrstvoza zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo. Vletu 2011 je na voljo 7.750 specializacij za 11 različnih področij,največ jih je razumljivo za Pariz, in sicer kar 1.337. Manjša mestajih dobijo manj, npr. Lille le 477 mest. Za kirurga v Parizuje potreben precej boljši rezultat kot za družinskega zdravnikav kakem manjšem francoskem mestu. Najboljši lahko izbirajo,tisti s slabšimi rezultati sprejmejo, kar je še ostalo.Obvezni staž za bodoče zdravnike traja različno dolgo, do 3 letaza zdravnika splošne medicine ter 4 do 5 let za specialističnapodročja. V obeh primerih se 9- do 11-letno obdobje zaključi spripravo in zagovorom diplome pred komisijo, ko prejmeš naziv»Diplome d‘Etat de docteur en médecine«.Stara medicinska fakulteta»Danes je pa precej glasno pri nas!« se je opravičeval Olivier inhitel zapirati okna svoje pisarne. Na dvorišču sem že ob prihoduopazila dva delovna stroja, nekaj delavcev, s streh pa je predtem priletelo par starih opek. Medicinska fakulteta »FacultéLibre de Médecine« namreč domuje v stari, sicer ugledniin spoštovanja vredni zgradbi iz leta 1876. Pa sem ga hitropotolažila, da imamo tudi v Ljubljani trenutno gradbišče in dasem že vajena brnečih zvokov vseh vrst strojev. Razlika je le vtem, da bo prenova njihove fakultete trajala kar tri leta, kar boverjetno kar precej naporno za študente.Vhod v stavbo obkroža velik, urejen vrt z visokimi drevesi, za katerimse je skrivalo temačno pročelje fakultete. Notranjost je precejbolj prijazna, gotski rebrasti oboki so prijetno osvetljeni in živahnihbarv, kar je rezultat obnove v zadnjih letih. Pred tajništvom sem siogledala na steni nanizane fotografije bivših dekanov, tam je stalatudi stara lesena omara z anatomskimi modeli in skeleti. Na vratihsobe številka 16 je bil velik napis »Ne moti, izpiti!«, pomen besede»concours« pa sem tisti dan že poznala.Na oglasni deski je mojo pozornost pritegnil seznam letošnjihmednarodnih izmenjav, na katerem so poleg velikih dežel, kotnpr. Kanada, dejansko prevladovala imena držav tretjega sveta,kot so Kamerun, Mjanmar (bivša Burma) ipd. Kasneje so miobrazložili, da štejejo francoski študenti izmenjavo delno tudiza humanitarno pomoč v bivših francoskih kolonijah, znano paje, da ima Francija v njih tudi še danes velik politični vpliv.V letu 2011 študira na fakulteti skupno 1.012 študentov, in sicernajveč na programu medicine, malo manj pa na programih babiškenege, odontologije, fizioterapije in farmacije. Od 480 vpisanihštudentov v 1. letniku medicine študij nadaljujeta le 102 študenta.Knjižnice kot srce univerzeMoj obisk je vključeval tudi ogled knjižnic na samem kampusu.Medicinska fakulteta ima povsem svojo knjižnico, morda zatotudi najmanjšo. Ostale fakultete si delijo Univerzitetno knjižnicoVauban.Mlada Francozinja Alicia Decouvelaere me je popeljala v svetmedicinske literature. Učbeniki, obvezni in dodatni, ter različnevrste priročnikov ter druge dodatne literature so bili skrbnorazvrščeni po policah. Knjige so v glavnem v francoskem jeziku,angleščina je prava redkost.Za francoski trg skrbita dva založnika: Elsevier Masson in EditionsVernazobres-Grego. Študenti so v teh dneh večinoma vračaliizposojeno gradivo. Tako kot pri nas, je knjig premalo za vse, zatoje izposoja možna le za dva tedna z možnostjo enega podaljšanja.Medicinska knjižnica je odprta ob popoldnevih, od ponedeljkado petka med 13. in 19. uro, avgusta pa je zaradi poletnihpočitnic zaprta tri tedne.Tu naj omenim problem odprtosti francoskih univerzitetnihknjižnic, s katerim se ubadajo predvsem tuji študenti, saj jimni jasno, kako da so odprte manj kot 50 ur tedensko, kar jenekoliko pod evropskim povprečjem. Sam predsednik Sarkozyje temu problemu namenil veliko pozornosti in je oz. bo univerzitetneknjižnice finančno podprl, če se bodo odločile za daljšiodpiralni čas. Trenutno uspehov še ni prav veliko.Z obiskom sem nadaljevala v univerzitetni knjižnici Vauban,dokaj moderno opremljeni ustanovi iz leta 1996. Je v treh nadstropjihz osrednjim informacijskim pultom, 34 računalniškimimesti, manjšimi in večjimi študijskimi kotički ter čitalnico incelo avtomatom za vračanje knjig, ki pa je ravno v času mojegaobiska prenehal delovati. »Vauban« dejansko pokriva potrebevseh ostalih fakultet na kampusu.Poleg klasične ponudbe knjig, revij, priročnikov ter drugihtiskanih publikacij je tako kot povsod po svetu na voljo tudi vseveč elektronskih virov. Z nekaj kliki prebereš poglavje v določeniknjigi, prelistaš najnovejšo številko revije s svojega področja,48 Revija ISIS - Januar 2012

ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fakulteto.si določen članek natisneš ali pa ga po elektronski pošti posreduješkolegu. Tovrstna sodobna ponudba je na voljo v okviruDigitalne knjižnice Katoliške univerze v Lillu. Imena založnikovEbsco, Jstor, Sage in Elsevier pa vsepovsod v razvitemsvetu pomenijo kakovostno znanstveno literaturo, ki je vsakoleto dostopna po višji ceni. Kako zagotoviti zadostna finančnasredstva, pa je klasično vprašanje, ki zaposluje bibliotekarje invodstvo fakultete tako v Franciji kot tudi pri nas.Kot zasebna izobraževalna ustanova »Le Cathó« za omenjeneelektronske vire plačuje precej višjo ceno, kakor velja za javneuniverze. Tako kot v Sloveniji, je tudi v Franciji govora o skupninacionalni licenci, ki bi prost dostop do informacijskih virovponudila vsem, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, raziskovanjemin nasploh delujejo v skupno dobro.Digitalna knjižnica trenutno nudi dostop do 400.000 elektronskihknjig, 70.000 e-revij ter 55 podatkovnih baz za različna področjaznanosti, od naravoslovja, družboslovnih ved in humanistike.Dokumentacijski center zabiomedicinsko etikoTo je povsem samostojen specializiran dokumentacijski center,ki deluje v okviru Katedre za etiko na Medicinski fakulteti. Nakatedri je zaposlenih devet ljudi, njihova izobrazbena strukturapa je precej raznolika: imajo filozofa, sociologa, pravnika, medicinskosestro in celo duhovnika. Na katedri poteka dodiplomskištudij za področje etike in zdravja ter paliativne nege.V dokumentacijskem centru, ki obstaja od leta 1989 dalje, me jesprejela prijazna gospa Geneviève Regheere. Center načrtno zbira»Le Cathó«.različne vrste informacij in dokumentov, ki zadevajo različna moralno-etičnavprašanja, poleg tega pa je namenjen tudi raziskovanjuin izobraževanju študentov ter zaposlenih na Medicinski fakulteti,Šoli za zdravstveno nego ter Šoli za babištvo.Nova znanstvena spoznanja na področju genetskega inženiringa,reproduktivne tehnologije in evolucijske biologije človekunudijo nove možnosti za spreminjanje lastne narave in svojegaokolja. Teme, kot so samomor, uporaba matičnih celic, splav,medicinski poskusi na živalih, evtanazija, darovanje organovipd., niso samo občutljiva vprašanja, pač pa nudijo možnosti zazlorabo.Reševanje tovrstnih dilem zahteva multidisciplinarni pristoprazličnih strokovnjakov. Geneviève že več let gradi svojo podatkovnobazo za področje bioetike, v njo pa skuša vključiti članke,objavljene v znanstvenih revijah, prispevke iz knjig, poročila skonferenc in kongresov, delovna gradiva različnih komisij, kidelujejo v Evropski uniji, skratka poskuša najti vse, kar bo vpomoč njenim sodelavcem in bodo sami najbrž zaradi pomanjkanjačasa spregledali oz. sploh ne bodo našli.Vsak zapis opremi s ključnimi besedami, ki so ne glede na jezikizvirne publikacije vedno v francoščini. Trenutno je v zbirkiže 29.000 bibliografskih enot, ki uporabniku nudi enostavno»guglovsko« iskanje po avtorju, vrsti dokumenta in temi.Bil je petek, nad Cathójem je sijalo popoldansko sonce. ZOlivierjem spijeva še zadnjo kavo in se posloviva. Obljubi, dabo kmalu spet obiskal Ljubljano. Zatem pa odhitim na TGVin nazaj proti Parizu, tam me čakajo Montmartre, Monet inžidovska četrt Le Marais. To je pa že druga zgodba.Revija ISIS - Januar 201249

ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fakulteto.si določen članek natisneš ali pa ga po elektronski pošti posreduješkolegu. Tovrstna sodobna ponudba je na voljo v okviruDigitalne knjižnice Katoliške univerze v Lillu. Imena založnikovEbsco, Jstor, Sage in Elsevier pa vsepovsod v razvitemsvetu pomenijo kakovostno znanstveno literaturo, ki je vsakoleto dostopna po višji ceni. Kako zagotoviti zadostna finančnasredstva, pa je klasično vprašanje, ki zaposluje bibliotekarje invodstvo fakultete tako v Franciji kot tudi pri nas.Kot zasebna izobraževalna ustanova »Le Cathó« za omenjeneelektronske vire plačuje precej višjo ceno, kakor velja za javneuniverze. Tako kot v Sloveniji, je tudi v Franciji govora o skupninacionalni licenci, ki bi prost dostop do informacijskih virovponudila vsem, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, raziskovanjemin nasploh delujejo v skupno dobro.Digitalna knjižnica trenutno nudi dostop do 400.000 elektronskihknjig, 70.000 e-revij ter 55 podatkovnih baz za različna področjaznanosti, od naravoslovja, družboslovnih ved in humanistike.Dokumentacijski center zabiomedicinsko etikoTo je povsem samostojen specializiran dokumentacijski center,ki deluje v okviru Katedre za etiko na Medicinski fakulteti. Nakatedri je zaposlenih devet ljudi, njihova izobrazbena strukturapa je precej raznolika: imajo filozofa, sociologa, pravnika, medicinskosestro in celo duhovnika. Na katedri poteka dodiplomskištudij za področje etike in zdravja ter paliativne nege.V dokumentacijskem centru, ki obstaja od leta 1989 dalje, me jesprejela prijazna gospa Geneviève Regheere. Center načrtno zbira»Le Cathó«.različne vrste informacij in dokumentov, ki zadevajo različna moralno-etičnavprašanja, poleg tega pa je namenjen tudi raziskovanjuin izobraževanju študentov ter zaposlenih na Medicinski fakulteti,Šoli za zdravstveno nego ter Šoli za babištvo.Nova znanstvena spoznanja na področju genetskega inženiringa,reproduktivne tehnologije in evolucijske biologije človekunudijo nove možnosti za spreminjanje lastne narave in svojegaokolja. Teme, kot so samomor, uporaba matičnih celic, splav,medicinski poskusi na živalih, evtanazija, darovanje organovipd., niso samo občutljiva vprašanja, pač pa nudijo možnosti zazlorabo.Reševanje tovrstnih dilem zahteva multidisciplinarni pristoprazličnih strokovnjakov. Geneviève že več let gradi svojo podatkovnobazo za področje bioetike, v njo pa skuša vključiti članke,objavljene v znanstvenih revijah, prispevke iz knjig, poročila skonferenc in kongresov, delovna gradiva različnih komisij, kidelujejo v Evropski uniji, skratka poskuša najti vse, kar bo vpomoč njenim sodelavcem in bodo sami najbrž zaradi pomanjkanjačasa spregledali oz. sploh ne bodo našli.Vsak zapis opremi s ključnimi besedami, ki so ne glede na jezikizvirne publikacije vedno v francoščini. Trenutno je v zbirkiže 29.000 bibliografskih enot, ki uporabniku nudi enostavno»guglovsko« iskanje po avtorju, vrsti dokumenta in temi.Bil je petek, nad Cathójem je sijalo popoldansko sonce. ZOlivierjem spijeva še zadnjo kavo in se posloviva. Obljubi, dabo kmalu spet obiskal Ljubljano. Zatem pa odhitim na TGVin nazaj proti Parizu, tam me čakajo Montmartre, Monet inžidovska četrt Le Marais. To je pa že druga zgodba.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>49

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!