iz zgodovine medicineanalize, rentgenske in EKG-naprave… V operativnih strokahso etru, odkritju iz srede 19. stoletje, ki se je že takrat, kot danespreko medmrežja, v trenutku razširil po vsem svetu, pridružili šeantisepso in asepso, da je kirurgija dobila krila. V takratno erose je rodil Edo Šlajmer (1864–1935).Kdo je bil in zakaj je ostal v slovenskomedicino tako čvrsto zapisan?Dr. Edo Šlajmer je bil zdravnik kirurg in univerzitetni profesor, kivelja za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Rodil se je8. oktobra 1864 v hrvaškem Čabru, v neposredni bližini slovenskemeje. Maturiral je na Reki, nato pa je šolanje nadaljeval na medicinskifakulteti v Gradcu, kjer je kot učenec Wölflerjeve graške šole(slednji je bil na Dunaju učenec velikega pruskega kirurga TheodorjaBillrotha) promoviral leta 1888. Prva leta je delal v Gradcuter s temi izkušnjami leta 1891 prišel v Ljubljano na tamkajšnjikirurški oddelek deželne bolnice že kot priznan strokovnjak.Sprva je bil asistent in namestnik vodje kirurškega oddelka, primarijadr. Frana Fuxa (1822–1892). Že leto dni po zaposlitvi inpredstojnikovi smrti je Šlajmer postal primarij in vodja ljubljanskekirurgije. Kirurški oddelek je vodil do predčasne upokojitveleta 1911 in ga v tem času dodobra prenovil in reorganiziral. Želeta 1907 je kirurgijo razdelil na t.i. septiko in aseptiko ter s tempripeljal ljubljansko kirurgijo v novo dobo. V prakso je vpeljalrentgensko diagnostiko, pomembno pa je vplival tudi na razvojpodročne in splošne anestezije. Med leti 1847 in 1945 splošnaanestezija ni bistveno napredovala: uporabljali so hlapljivi anestetiketer, ki so ga bolniki vdihavali preko maske, nato se je začelarazvijati venska anestezija. V Šlajmerjevem obdobju se je razvijalapredvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetkuje kirurg Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezijo,nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah!Z vpeljavo novih metod dela v medicini je zagotovil razvojslovenske kirurgije in je hkrati pomembno zmanjšal smrtnostpri operacijah.O začetku nevrokirurgije v Sloveniji nimamo zanesljivih podatkov,a verjetno je že dr. Šlajmer operiral poškodbe glave. Poizkušnjah na srbski fronti v 1. svetovni vojni je pisal o poškodbahlobanje; morda je kakšne, ki so same silile v ukrepanje injih je bilo lahko spoznati, recimo impresijske zlome svoda, tudioperiral.Kot vojni kirurg in sanitetni častnik je delal v obeh balkanskihvojnah. Bil je eden prvih prostovoljcev, ki so se med balkanskovojno odpravili na pomoč v Srbijo; skupino, ki je odšla najprej,so sestavljali poleg dr. Eda Šlajmerja še dr. Ivan Oražen, dr. EdoKrajec, dr. Šabec, dr. Fedransperg in medicinec Bruno Vajksl.Šlajmer je bil aktivno udeležen tudi v 1. svetovni vojni.Na sestankih Društva zdravnikov na Krajnskem, katerega članje bil, je dr. Edo Šlajmer velikokrat častno zastopal kirurškostroko. Takratna kirurgija med Slovenci je že pred 1. svetovnovojno dosegala evropsko raven, hkrati pa bila specifično slovenska.Povezave z drugimi sorodnimi društvi z medsebojnimiPred vhodom v Šlajmerjev dom bolnike in zdravstveno osebjenavdihuje marmorna plastika akademskega kiparja LojzetaDolinarja. Zdravstvenemu osebju stoji ob strani pri njihovemdelu grška boginja zdravja Hygieia, hči grškega boga medicineAsklepia. Plastika je nastala leta 1940 in je ena najlepših vslovenski medicini (velikost 160 x 70 cm).Detajl Dolinarjeve plastike Hygieiae – »polaganje rok« –božanski dotik zdravnika, ki zdravi, spodbuja, vliva zaupanjein pomirja.40 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
iz zgodovine medicineobiski srbskih in posebno hrvaških zdravnikov so dopolnjevaleslovenski razvoj, služile za izmenjavo znanja in operativnihizkušenj. Edo Šlajmer je bil častni član srbskega zdravniškegadruštva in združenja čeških zdravnikov ter njun dopisni član,poleg tega pa je bil tudi član najvišjega sanitetnega sveta naDunaju in mednarodnega zdravniškega združenja v Bruslju.Po upokojitvi se je dr. Šlajmer za nekaj časa posvetil zasebnipraksi, leta 1922 pa se je preselil v Šentvid pri Ljubljani in zdelom povsem prenehal. Umrl je 23. decembra 1935. Pokopanje na ljubljanskem Navju. Mestna občina Ljubljana ga je že 10.februarja 1914 izvolila za častnega meščana, Ljubljančani pa sose mu po njegovi smrti poklonili še s spomenikom in Šlajmerjevoulico.Šlajmerjev domNa Slovenskem so ob koncu 19. stoletja, večina pa med obemasvetovnima vojnama, nastajali prvi zasebni sanatoriji. Običajnoso bili zgrajeni na pobudo premožnejših posameznikov; samoplačnikomnaj bi omogočili kakovostne zdravstvene storitve,možnost izbiranja zdravnika in bolj oseben pristop.Šlajmerjev dom je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpornegadruštva. Ustanovljen je bil leta 1932 in imel 32 postelj; sprizidkom leta 1938 se je število postelj povečalo na 90 in jetako postal največji slovenski sanatorij.Šlajmerjev dom sta leta 1930 projektirala slovenska arhitektaDomicijan Serajnik in Janko Omahen, Plečnikova učenca.Gradili so ga med leti 1931 in 1940, in sicer s sredstvi Trgovskobolniškega in podpornega društva, Pokojninskega zavoda zanameščence v Ljubljani in Mestne občine ljubljanske. Obsegalje fizioterapevtski oddelek v kleti, otorinolaringološko ininternistično ambulanto, rentgensko sobo, interni oddelek vpritličju, kirurški oddelek v 1. nadstropju ter porodniški oddelekin ambulanto za šoloobvezne otroke v 2. nadstropju.Kača na stopnišču Šlajmerjevega doma, lep detajl Plečnikovihučencev.Detajl s stopnišča pred Šlajmerjevim domom.Spominska plošča ustanoviteljev Šlajmerjevega doma izpreddverja stavbe današnje Ortopedske klinike. Nad njo slikakirurga Eda Šlajmerja.Še en detajl iz avle.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>41