ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

IntervjuBolniki so precej ozaveščeni glede (svojih) bolezni. Presenečensem, kako tudi starejši razumejo poljudno medicinsko razlago,ker so o tem nekje, nekoč že slišali. Mnogi si zavestno prizadevajoza zdrav način življenja. Vse našteto je kirurgu v olajšanjepri razlagi in tudi pri operaciji.V času socializma sem slišal trditev, da je plača (kiomogoča preživetje ter definira standard) tudi merilo,s katerim družba izrazi pomembnost položaja tistega,ki plačo prejema. Menim, da v kapitalizmu ni ničdrugače; ugled (v družbi) se odraža v plači in obratno.Kar zadeva Avstrijo, se zdi, da je zdravnik po obeh vidikihprav pri vrhu. V Sloveniji pa je – vsaj kar zadevaugled – zelo drugače, mar ne? Komentar?Leta 1991 smo v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvahmed drugim volili tudi za tržno gospodarstvo, kajne? Kdor delabolje in več, je lahko bolje in več plačan; a želimo včasih miselnokljub vsemu nazaj v prejšnji sistem.Menim, čeprav je to moja subjektivna in laična ocena, da slovenskamedicina, gledano z ravni izobrazbe, strokovnih zmožnostiin osebne odgovornosti, veliko manj zaostaja za avstrijsko, kotzaostajajo nekatere druge panoge v Sloveniji (gospodarske innegospodarske). To je verjetno posledica dejstva, da se moramozdravniki, če hočemo (p)ostati zelo dobri, redno izobraževati v tujini.Na ravni terciarnih ustanov bi o zaostanku sploh težko govoril.Plače zdravnikov v Sloveniji niso nesolidne, a razlika je očitna. VSloveniji je zdravnik za državo še vedno le eden od uslužbencev t. i.javnega sektorja in ne nekdo, ki se mora stalno učiti, ob vikendihdežurati ter bolnike hočeš nočeš v glavi nositi s seboj domov, namorebitne koncerte in na morje. To lahko prispeva k drži – zakaj bise gnal, saj v vsakem primeru dobi enako plačo.V Avstriji še nisem srečal zdravnika, ki bi se nič ali maloizobraževal ter hodil v službo zato, da bi prejemal plačo, čepravverjetno tudi taki obstajajo. Zdravnik ima po mojem moralnozavezo, da (p)ostane dober, če ne celo odličen. Menim, da ugledzdravnikov v Sloveniji ni slab, kljub sporadičnim dogodkom, kigovorijo nasprotno. Bolj se mi zdi v Sloveniji problem miselnost,da je zdravništvo nekaj, kar sicer mora biti odlično, a nenujno pri plačah. Soglašam, da je to neločljivo. Navsezadnjebomo s tako držo vsi pridobili. Tako bolniki, zdravniki indružba. Ali povedano drugače, v Sloveniji je vsaka odličnost, kerje po definiciji »ven štrleča«, vsaj za nekoga moteča. V Avstrijitega razmišljanja nisem doživel, prej nasprotno. Zaradi večjeodličnosti nekega kolega nihče od bližnjih kolegov ni manjsamozavesten, ker njihova samozavest ne izhaja iz neuspehadrugih. Kvečjemu obratno – njihova samozavest izhaja tudi izuspeha bližnjih. Vtis imam tudi, da je javno mnenje v Avstrijinaklonjeno dejstvu, da ima zdravnik zelo dobro plačo, oz. mu joprivoščijo, ne nazadnje bo nekoč zdravil tudi njih in takrat moradati »vse od sebe«. O tem sicer nisem prebral nobene ankete,zato to moje mnenje ni »evidence based«, temveč – če uporabimskovanko kolega kirurga – »eminence based«.Za delovanje vsakega sistema je nujno, da se dogovorjenotudi izvede. In če za primerjavo Avstrije in Slovenijeuporabim svoj arbitraren pristop, se mi zdi, da se v Avstrijiizvede mnogo (npr. 80 odstotkov) v Sloveniji pamalo (npr. 20 odstotkov) dogovorjenega. Komentar?Višino deležev težko ocenim. A razlika je očitna. Dogovorjeno(celo, če ni zapisano) ima v Avstriji veliko veljavo. Posameznikna podlagi dogovora skoraj z osebno odgovornostjo (Pflicht?)jamči, da bo nekaj narejeno.Ko se boste spet zaposlili za poln delovni čas, kje bostedelali kot kirurg in zakaj?Menjava delovnega mesta ni majhna stvar in dobro sem premislil,preden sem se odločil. Zato kratko- in srednjeročno nenameravam menjati službe, seveda če bodo za to v tej bolnišniciše naprej možnosti. Trenutna ureditev mi gre zelo na roko, kerv Ljubljani dva dni tedensko opravljam obveznosti za doktorat.Greben na Košuti (foto: arhiv Jurija Gorjanca).Revija ISIS - Januar 201237