ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvobivanja in vsem nam usojene smrti, ki se ji ne moremo izogniti.Starostni upad bolnikov je bil zelo očiten in niso tožili zaradibolečin ali dušenja, ki bi zahtevali takojšnjo uvedbo primernegalajšanja stanja bolnikom.Pri nobenem od opisanih treh bolnikov se v bolnišnici, kjer sosicer ležali nekaj dni, ni pristopilo k poglobitvi diagnostičnegapostopka. Splošno telesno stanje bolnikov je bilo ocenjeno kotpreslabo, da bi bilo pri njih možno specifično onkološko zdravljenje,ter korist diagnostičnih postopkov premajhna. Odpuščeniso bili v svoja okolja, iz katerih so prišli.Zakaj pravzaprav razpravljam o teh bolnikih? Nedvomno zato,ker je šlo za kar tri take bolnike na šestih posteljah v enemtednu ter ker podobni primeri v bolnišnicah niso redki.Ob primerih razmišljam, da zdravniški poklic pač zahtevasposobnost odločanja in sprejemanja odgovornosti za odločitve.Res je, da je bolnišničnim zdravnikom morda pri tem nekolikolažje kot ambulantnim zdravnikom, ker se lahko naslonijona mnenja kolegov. Toda dokončna odločitev o ravnanju inodgovornost za odločitve tudi v bolnišnici pade na koncu naramena posameznika oziroma specialista, ki bolnika neposrednoobravnava.Nedvomno je odločitev za opustitev obravnavanja nekega bolnikazelo odgovorna in težka odločitev!Bi se lahko v podobnih primerih že ambulantni zdravnikiodločili o konservativnem pristopu k takim bolnikom? Mordabi bilo takšno njihovo ravnanje celo moralno etično sprejemljivejše.Kazalo bi na celostno obravnavanje bolnikov, za katerimtežimo. Rentgenska ugotovitev verjetne malignomske prizadetostipljuč bi se torej lahko pri teh bolnikih že ambulantnoumestila v splošno stanje teh bolnikov in jim prihranila prevozv bolnišnico in nekajdnevno hospitalizacijo, s katero niso ničesarpridobili.Quo-usque tandem!?Miha DebevecV avgustovski številki Izide je objavil M. Kordaš zanimiv, diplomatskoutemeljen predlog ZZS. V njem se zavzema za to, dabi tudi zdravniki pri nas v izjemnih primerih smeli uporabljatimetode komplementarne medicine, ker bi bilo to za bolnikemanj pogubno, kot če to izvajajo nezdravniki. Pred leti sem tudisam pisal o problemih zdravilstva in našem odnosu do njegater opozarjal na pomanjkljivo zaščito bolnikov: Isis 1997; 6(4):27–9 – Homeopatija in medicina; 1997; 6(11): 30–1 – Drugačnamedicina in zaščita bolnika pred njo; 1998;7(6): 60–3– Zdravniki, zdravilstvo in komisija za medicinsko etiko; 1998;7(10): 66–7 – Kako črn hudič je zdravilstvo; 1999; 8(10): 98 –Bolniški duhovnik v pomoč bolniku in zdravniku; 2001; 10(5):121 – Zgodba o megaminu in raku. Počutil sem se kot petelin,ki je prezgodaj naznanil jutro. Zato sem raje s pisanjem prenehalin čakam, kdaj in kako se bo spremenil odnos slovenskemedicine do vsega tistega, kar (še) ni »znanstveno utemeljeno instrokovno sprejeto«.M. Kordaš v svojem Predlogu ZZS navaja, da si »ni znal predstavljatizdravnika, ki bi mogel skladno s svojo vestjo uporabljatihomeopatsko zdravljenje«. Pred leti sem poslušal v Ljubljanipredavanje avstrijskega zdravnika – practicusa s Koroške, kiuporablja tudi homeopatijo. Povsem odkrito je povedal, da vprimeru, ko pride k njemu bolnik z znaki akutnega vnetja žrelasredi tedna, mu predpiše homeopatsko zdravilo in ga naročičez dan ali dva na kontrolni pregled. Če pa se to isto zgodi napetek, mu za vsak primer predpiše antibiotik. Mislim, da jetako ravnanje »v skladu s svojo vestjo«, saj v praksi ni mogoče vprav vsakem primeru izvesti potrebnih preiskav za razlikovanjebakterijske okužbe od virusne in »v skladu z vestjo« uporabitiantibiotik ali pa ne.Zdi se mi brezplodno čakati na »ustrezne dokaze o uspešnostihomeopatije« in ustrahovati zdravnike, ki se drznejo poskusititudi kaj drugega kot trenutno uči naša medicina, še zlasti, kerdržave okoli nas to tolerirajo, in mačke, ne glede na njihovobarvo, uspešno lovijo miši (prosto po Deng Siao Pingu). Najnavedem doživljaj iz svoje izkušnje.Študij sem končal decembra 1961. Ob porodu tretjega otrokaavgusta 1972 mi je po rojstvu otroka ob zadržani placenti porodničar,pokojni prim. Cindro, dejal: »Kolega, sedaj bom naredilnekaj, za kar bi vi padli pri izpitu«. Ovil si je popkovnico okolizapestja in potegnil placento ven, kar je bilo v času mojega študijavitium artis, saj je bil takrat zapovedan kot edini »strokovnoutemeljen« Credejev iztis, ker naj bi vlek popkovnice povzročilkrč maternice in onemogočil ločitev placente. Kot mi je šepojasnil, so opazovali srno, ki v takem primeru zaplete popkovnicov grmovje in se z vlekom vstran reši placente. Torej: če bibili dosledni, bi morali v zakonu natančno določiti »znanstvenoutemeljeno in trenutno strokovno sprejeto«!Od antike dalje veljata za zdravnike dve zahtevi, ki bi moralibiti nad vsako tekočo zakonodajo: Primum nil nocere! in paSalus aegroti medico suprema lex esto! Latinska beseda salus lahkopomeni zdravje, dobro počutje, rešitev, blaginjo. Če sem pravinformiran, zdravnica, ki ji je zbornično razsodišče izreklo javniopomin, ni prekršila teh dveh zahtev. Tožilec pa jo je preganjal,ker to od njega zahteva trenutna zakonodaja. Sedanji generalnitožilec RS Zvonko Fišer je javno obžaloval vse svoje napake,tudi to, da je preganjal ljudi zaradi prižiganja sveč na »takratnedovoljenem« mestu. Če bo sprejet Predlog ZZS M. Kordaša,prepričan sem, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi, bo moraltudi zbornični tožilec storiti tako?!Revija ISIS - Januar 201231