ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Zdr avstvoZaključekNezdravo okolje lahko pomembno prispeva k povečani obolevnosti,po ocenah SZO tudi do 25 odstotkov. Zato je preprečevanjeoz. zmanjševanje škodljivih vplivov okolja na zdravjeena od temeljnih dejavnosti javnega zdravja, s katero se na IVZukvarjamo že skoraj 90 let. Vendar naj predlogi za zmanjševanjeoz. preprečevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje temeljijona pravočasnih z dokazi podrtih ocenah tveganja, ki so narejenev skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami.Zaradi širine področja je nujen multidisciplinaren pristopin podpora drugih ustreznih resorjev. Opisali smo štiriletniprogram ocene tveganja dejavnikov iz okolja, ki načrtuje tudivzpostavitev mreže strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev,da bi tako učinkoviteje analizirali okoljska tveganja za zdravjeljudi ter prispevali k varnejšemu bivanju v okolju.Literatura:1. Vračko P. 1. Nacionalno srečanje okolje in zdravje ter 1. Zasedanje evropske delovneskupine za okolje in zdravje. eNBOZ, oktober 2011. [Dosegljivo 28. 11. 2011 nahttp://www.ivz.si/enboz].2. Zupanič Slavec Z: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugosvetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc (1981–1967). Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana, 2005.3. International Programme on Chemical Safety. Principles for the assessment of riskto human health from exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 210.World Health Organization, Geneva, 1999.4. European Commission. Technical guidance document in support of CommissionDirective 93/67/EEC on risk assessment for new notified substances and commissionregulation (EC) No 1488/94 on risk assessment for existing substances.5. Perharič L, Černe K, Družina B, Fajfar S, Jeram S, Kolar B, Koželj G, Pavlič M,Vračko M. Poročilo o ovrednotenju tveganja za atrazin na ozemlju Republike Slovenije:dodatna obrazložitev k pogajalskim izhodiščem za prost pretok blaga. Ministrstvoza zdravje. Urad RS za kemikalije, Ljubljana, 2000.6. Černe K, Perharič L, Budihna M, Macarol - Hiti M, Ciraj M. Development of therisk assessment procedure in Slovenia. Book of abstracts of CROTOX 2000. Zagreb:Croatian Toxicological Society, 2000, 28.7. Perharic L, Golja V, Gabrijelcic-Blenkus M, Seljak M, Barlow S. Occurrence ofnitrosamines in rubber baby teats in Slovenia. Toxicol Lett 2003; 144(suppl 1): S60.8. Perharič L, Zoric A, Golja V, Dekleva N. Semicarbazide in baby foods in Slovenia.V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on LifeSciences of Slovenia – Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicologyin Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 185.9. Perharic L, Golja V, Zoric A, Luci M. Primary aromatic amines in kitchen utensilsin Slovenia. Toxicol Lett 2006; 164 (suppl 1): S278.10. Perharic L., Krek B., Golja V., Zoric A., Luci M. Toxicological risk assessment offood contact materials in Slovenia. 4th International Symposium on Food Packaging:Scientific Developments supporting Safety and Quality, Prague, Czcech Republic,programme & abstracts. [S.l.]: ILSI 2008: 74.11. Perharič L, Koželj G, Zidarič M, Mehikić D. Risk assessment of buckwheat flourcontaminated with Datura stramonium alkaloids. V Zidar P in sod (Ur) Book ofAbstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia – Life Sciences2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops.Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 75.12. Perharic L. Mass tropane alkaloid poisoning due to buckwheat flour contamination.J Toxicol Clin Toxicol 2005; 43(5): 413.13. Fatur T, Perharič L, Hočevar-Grom A. Genotoksičnost pesticidov, vključenih vspremljanje stanja pitne vode v Sloveniji. Zdrav Vars 2006; 45(4): 186-190.14. Perharič L. Povzročitelji endokrinih motenj V Trdan S (Ur) 6. Slovenski simpozij ovarstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. Ljubljana, 2003; 18–23.15. Perharič L, Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem šoli 2007;19(2): 29–35.16. Perharič L. Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošnerabe. V Zaletel - Kragelj L (Ur). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Medicinska fakulteta,Ljubljana, 2007; 81–90.17. Perharic L, Vracko P. Development of national human biomonitoring programmein Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth 2011 (v tisku).18. Perharic L, Rok - Simon M, Jamsek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisationdue to poisoning and in telephone enquiries to the Poison control centre involvingSlovenian children and young people. Clin Toxicol 2010; 48 (3): 284.19. Perharic L, Jeram S, Fatur T, Tavcar M, Frantar B. Plant protection products firstaid and decontamination instructions and their accordance with current internationalguidelines.Toxicol 2007; 240(3): 190–1.20. Perharič L, Zidarič M, Stanovnik L. Determining toxicological parameters ofatropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic Clin Pharmacol Toxicol 2010;107, (Suppl 1): 521. http://www.worldpharma2010.org/Posters_162-692.pdf.21. Lessigiarska I, Worth AP, Sokull-Klüttgen B, Jeram S, Dearden JC, Netzeva Ti,Cronin MT. QSAR investigation of a large data set for fish, algae and daphnia toxicity.SAR QSAR Environ Res 2004; 15: 413–31.22. Jeram S, Riego Sintes JM, Halder ME, Baraibar Fentanes J, Sokull-Klüttgen B,Hutchinson TH. A strategy to reduce the use of fish in acute ecotoxicity testing ofnew chemical substances notified in the European Union. Regul Toxicol Pharmacol2005; 42, 218–24.23. Timbrell J. Paradoks strupa – kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut zavarovanje zdravja RS, Ljubljana, 2008.24. Blažič M, Bolčič Tavčar M, Bukovec P, Drofenik J, Fatur T, Jukić L, Koprivnikar- Bobek M, Lešnik M, Malovrh M, Šarc L, Vranac S, Geest van der B, GorencVolk N. Gradivo za usposabljanje prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev in izvajalcevvarstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna upravaRepublike Slovenije, Ljubljana, 2010.Redna letna jesenska skupščinaSveta zobozdravnikov EU (CED)Matjaž Rode, Gordan ČokPo ustaljenem redu so se delegati držav članic EU v Svetuevropskih zobozdravnikov (CED) 18. in 19. novembrasestali na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju.Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka državaima po dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobiv presojo in oceno skoraj vse dokumente, ki se nanašajo nazobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih razpravljajov Evropskem parlamentu in Svetu EU.V četrtek zvečer je bila svečana seja ob 50-letnici CED, sajso bile zasnove CED zastavljene že tako dolgo nazaj. Svečanigovorniki so med drugim poudarjali, da so že v tistih časihudeleženci pripravljali dokumente o medsebojnem priznavanjudiplom in dodiplomskega študija!28 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvoPetkov celodnevni, zelo napolnjen program je imel na seznamuveliko točk. Naj opiševa nekaj najbolj zanimivih.V uvodnem nagovoru je predsednik CED dr. Wolfgang Doneusmed drugim povedal, da je obiskal strokovno srečanje, ki gaje oktobra v Ljubljani pripravil Odbor za zobozdravstvo priZdravniški zbornici Slovenije, in tudi poročal, da so udeleženciin gostje iz Hrvaške, Makedonije in Bosne in Hercegovinegovorili med drugim tudi o hiperprodukciji diplomantov stomatologije,o posledični nezaposlenosti in paradoksu odpiranjaše novih državnih in zasebnih stomatoloških fakultet v tehdržavah bivše Jugoslavije (izjema je Slovenija). Pričakovatije povečan pritisk zobozdravnic in zobozdravnikov iz tehdržav predvsem na Slovenijo, ki jim služi kot odskočna deskaza odhod v druge države EU. Slovenska delegata sta se tudidogovorila z bolgarskimi kolegi, kako lahko skupaj odpravljamonekatere nejasnosti pri dokazovanju mesta študija in izvora diplompri kolegih iz Makedonije. Bolgari so to že uredili s kolegiiz Italije in Avstrije.Direktiva 2005/36/EC, ki govori o profesionalnih kvalifikacijah,je v končni fazi revizije. V decembru 2011 naj bi Komisijapripravila dokončni predlog za sprejem in v tem mesecu najbi bila nova direktiva tudi sprejeta. Združenje reguliranihpoklicev v EU, med katere sodijo tudi zobozdravniki, je ob tempripravilo skupno priporočilo ob tej novi direktivi, v kateremopozarja, da mora biti avtomatično priznavanje diplom skrbnokontrolirano in naj se na tak način priznajo samo tistim, ki somed študijem izpolnili minimalne zahteve o trajanju in vsebiništudija.Direktiva o varnosti pacientov je v končnih postopkih odločanja.Varnost pacientov, in to predvsem tistih, ki se zdravijov drugih državah EU, je pomemben politični projekt EU,Komisija pripravlja in še dopolnjuje osnutek direktive. CED jebil zaprošen za pripravo svojih predlogov resolucije o varnostipacientov, ki bo Komisiji služila pri pripravi direktive. Pričakovatije, da bo direktiva pričela veljati v letu 2013.Glavne misli pripravljene direktive, ki so zanimive tudi zazobozdravnike: zobozdravniki morajo pri svojem poklicnemdelu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, pačeprav je povsem jasno, da je mnogo posegov lahko rizičnih!Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovega dela,je visoka kakovost in poznavanje načel dobre klinične prakse terseveda upoštevanje strokovnih izhodišč. Že v maju 2012 naj biEvropski parlament pričel razpravo o načinih priprave standardovin priporočil dobre klinične prakse v medicini in tudistomatologiji.Skupščina CED je zato tudi letos soglasno ponovno potrdilasklep, ki predlaga resornim politikom v posameznih državahEU, da naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijozobozdravnikom delati po načelih dobre klinične prakse inv skladu z novimi spoznanji o vzrokih za nastanek zobnih inustnih bolezni, saj ti samo tako lahko učinkovito zagotovijovarnost pacientov. Zobozdravnik namreč sploh ne bi smeldelati v okoliščinah, ki onemogočajo tako delo!!Velik uspeh stroke je bilo sprejetje Direktive o uporabi sredstevza beljenje zob. Dokument, ki je stopil v veljavo v novembru2011, nedvoumno določa, da lahko preparate za beljenje zobaplicira le zobozdravnik. Tako se je končalo več let dolgo prepričevanjein dokazovanje, kako nevarna so lahko ta sredstva vnekvalificiranih rokah. Tudi slovenski zobozdravniki morajo bitipozorni na razne informacije o zlorabi teh sredstev in to javljatina Zdravniško zbornico Slovenije ali neposredno na Ministrstvoza zdravje RS, ki je zadolženo, da ustrezno ukrepa.Direktiva o zdravniških pripomočkih je še ena od številnihdirektiv, ki jih morajo poznati evropski zobozdravniki. Pričakujese, da bo končni predlog pripravljen v aprilu 2012. Ena glavnihzahtev te direktive bo natančna sledljivost vseh materialov, ki sevnašajo v človeško telo, poznan bo moral biti izvor materialov,sestava in proizvajalec, saj na tem področju kar mrgoli zlorab.Tako bodo morali vsi stomatoprotetični izdelki imeti vse podatkeo uporabljenih sestavinah, prav tako pa tudi drugi materialiin aparature, ki se uporabljajo v zobozdravniški ordinaciji.Navzoči so bili seznanjeni tudi o projektu e-zdravje, ki je edenod prioritetnih v EU. Računa se, da bo plan pripravljen v novembru2011. Velik podvig bo pri tem priprava enotnih kod zaposamezne storitve in njihov natančen opis.Uporaba dentalnih amalgamov in še bolj prepoved njihove uporabeje »zvezda stalnica« mnogih odborov pri Evropski komisijiže več let. CED je pripravil na zahtevo Komisije nov dokument,ki ga je skupščina na tem zasedanju potrdila. Dokument od zobozdravnikovzahteva odgovorno delo z dentalnimi amalgami.Zaradi pomembnosti nekaterih ugotovitev bo objavljen v celotikot dodatek temu poročilu.Delegati so sprejeli tudi priporočila o preprečevanju širjenjainfekcij v zobozdravniški ordinaciji. Za slovenske zobozdravnicein zobozdravnike je pomembna informacija, da v večinidržav EU nimajo zakonsko določenega nadzora kakovosti vodev zobozdravniških stolih, ampak se držijo načela, da kakovostvode, ki prihaja iz zobozdravniškega stola, ne sme biti slabša odtiste, ki prihaja vanj. Za to je sicer odgovoren vsak posameznik,nima pa zakonske obveze rednega spremljanja.Pogovori in poročila o stanju zobozdravstva v posameznihdržavah EU so vedno zanimivi. Iz vseh poročil in iz razpraveje bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmasto opozarjatipolitiko na pomen dela v skladu z načeli dobre klinične prakse,rezultati pa so po posameznih državah zelo različni. V Francijinaj bi bile kmalu iz obveznega zavarovanja izključene skorajvse zobozdravstvene storitve, odstotni deleži zavarovalniškegadenarja, ki je namenjen zobozdravstvu, se v Poljski in Češkivztrajno zmanjšujejo. O takih trendih so poročali tudi delegatiiz drugih držav EU. Bitka za ohranitev možnosti delati v skladuz načeli dobre klinične prakse, ki so jih usta politikov polna, bozato še dolga.Revija ISIS - Januar 201229

Zdr avstvoZaključekNezdravo okolje lahko pomembno prispeva k povečani obolevnosti,po ocenah SZO tudi do 25 odstotkov. Zato je preprečevanjeoz. zmanjševanje škodljivih vplivov okolja na zdravjeena od temeljnih dejavnosti javnega zdravja, s katero se na IVZukvarjamo že skoraj 90 let. Vendar naj predlogi za zmanjševanjeoz. preprečevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje temeljijona pravočasnih z dokazi podrtih ocenah tveganja, ki so narejenev skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami.Zaradi širine področja je nujen multidisciplinaren pristopin podpora drugih ustreznih resorjev. Opisali smo štiriletniprogram ocene tveganja dejavnikov iz okolja, ki načrtuje tudivzpostavitev mreže strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev,da bi tako učinkoviteje analizirali okoljska tveganja za zdravjeljudi ter prispevali k varnejšemu bivanju v okolju.Literatura:1. Vračko P. 1. Nacionalno srečanje okolje in zdravje ter 1. Zasedanje evropske delovneskupine za okolje in zdravje. eNBOZ, oktober 2011. [Dosegljivo 28. 11. 2011 nahttp://www.ivz.si/enboz].2. Zupanič Slavec Z: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugosvetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc (1981–1967). Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana, 2005.3. International Programme on Chemical Safety. Principles for the assessment of riskto human health from exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 210.World Health Organization, Geneva, 1999.4. European Commission. Technical guidance document in support of CommissionDirective 93/67/EEC on risk assessment for new notified substances and commissionregulation (EC) No 1488/94 on risk assessment for existing substances.5. Perharič L, Černe K, Družina B, Fajfar S, Jeram S, Kolar B, Koželj G, Pavlič M,Vračko M. Poročilo o ovrednotenju tveganja za atrazin na ozemlju Republike <strong>Slovenije</strong>:dodatna obrazložitev k pogajalskim izhodiščem za prost pretok blaga. Ministrstvoza zdravje. Urad RS za kemikalije, Ljubljana, 2000.6. Černe K, Perharič L, Budihna M, Macarol - Hiti M, Ciraj M. Development of therisk assessment procedure in Slovenia. Book of abstracts of CROTOX 2000. Zagreb:Croatian Toxicological Society, 2000, 28.7. Perharic L, Golja V, Gabrijelcic-Blenkus M, Seljak M, Barlow S. Occurrence ofnitrosamines in rubber baby teats in Slovenia. Toxicol Lett 2003; 144(suppl 1): S60.8. Perharič L, Zoric A, Golja V, Dekleva N. Semicarbazide in baby foods in Slovenia.V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on LifeSciences of Slovenia – Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicologyin Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 185.9. Perharic L, Golja V, Zoric A, Luci M. Primary aromatic amines in kitchen utensilsin Slovenia. Toxicol Lett 2006; 164 (suppl 1): S278.10. Perharic L., Krek B., Golja V., Zoric A., Luci M. Toxicological risk assessment offood contact materials in Slovenia. 4th International Symposium on Food Packaging:Scientific Developments supporting Safety and Quality, Prague, Czcech Republic,programme & abstracts. [S.l.]: ILSI 2008: 74.11. Perharič L, Koželj G, Zidarič M, Mehikić D. Risk assessment of buckwheat flourcontaminated with Datura stramonium alkaloids. V Zidar P in sod (Ur) Book ofAbstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia – Life Sciences2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops.Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 75.12. Perharic L. Mass tropane alkaloid poisoning due to buckwheat flour contamination.J Toxicol Clin Toxicol 2005; 43(5): 413.13. Fatur T, Perharič L, Hočevar-Grom A. Genotoksičnost pesticidov, vključenih vspremljanje stanja pitne vode v Sloveniji. Zdrav Vars 2006; 45(4): 186-190.14. Perharič L. Povzročitelji endokrinih motenj V Trdan S (Ur) 6. Slovenski simpozij ovarstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. Ljubljana, 2003; 18–23.15. Perharič L, Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem šoli 2007;19(2): 29–35.16. Perharič L. Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošnerabe. V Zaletel - Kragelj L (Ur). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Medicinska fakulteta,Ljubljana, 2007; 81–90.17. Perharic L, Vracko P. Development of national human biomonitoring programmein Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth 2011 (v tisku).18. Perharic L, Rok - Simon M, Jamsek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisationdue to poisoning and in telephone enquiries to the Poison control centre involvingSlovenian children and young people. Clin Toxicol 2010; 48 (3): 284.19. Perharic L, Jeram S, Fatur T, Tavcar M, Frantar B. Plant protection products firstaid and decontamination instructions and their accordance with current internationalguidelines.Toxicol 2007; 240(3): 190–1.20. Perharič L, Zidarič M, Stanovnik L. Determining toxicological parameters ofatropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic Clin Pharmacol Toxicol 2010;107, (Suppl 1): 521. http://www.worldpharma2010.org/Posters_162-692.pdf.21. Lessigiarska I, Worth AP, Sokull-Klüttgen B, Jeram S, Dearden JC, Netzeva Ti,Cronin MT. QSAR investigation of a large data set for fish, algae and daphnia toxicity.SAR QSAR Environ Res 2004; 15: 413–31.22. Jeram S, Riego Sintes JM, Halder ME, Baraibar Fentanes J, Sokull-Klüttgen B,Hutchinson TH. A strategy to reduce the use of fish in acute ecotoxicity testing ofnew chemical substances notified in the European Union. Regul Toxicol Pharmacol2005; 42, 218–24.23. Timbrell J. Paradoks strupa – kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut zavarovanje zdravja RS, Ljubljana, 2008.24. Blažič M, Bolčič Tavčar M, Bukovec P, Drofenik J, Fatur T, Jukić L, Koprivnikar- Bobek M, Lešnik M, Malovrh M, Šarc L, Vranac S, Geest van der B, GorencVolk N. Gradivo za usposabljanje prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev in izvajalcevvarstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna upravaRepublike <strong>Slovenije</strong>, Ljubljana, 2010.Redna letna jesenska skupščinaSveta zobozdravnikov EU (CED)Matjaž Rode, Gordan ČokPo ustaljenem redu so se delegati držav članic EU v Svetuevropskih zobozdravnikov (CED) 18. in 19. novembrasestali na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju.Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka državaima po dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobiv presojo in oceno skoraj vse dokumente, ki se nanašajo nazobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih razpravljajov Evropskem parlamentu in Svetu EU.V četrtek zvečer je bila svečana seja ob 50-letnici CED, sajso bile zasnove CED zastavljene že tako dolgo nazaj. Svečanigovorniki so med drugim poudarjali, da so že v tistih časihudeleženci pripravljali dokumente o medsebojnem priznavanjudiplom in dodiplomskega študija!28 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!