Zdr avstvotveganja oz. težnjami, da bi pridobili tovrstne izkušnje, in sicer sCentra za zastrupitve, Inštituta za farmakologijo in eksperimentalnotoksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (MFLJ),Inštituta za sodno medicino MFLJ, Kemijskega inštituta, UradaRepublike <strong>Slovenije</strong> za kemikalije, Zavoda za zdravstveno varstvoMaribor in IVZ, ki je delo skupine tudi koordiniral. Skupina naj bise do vstopa <strong>Slovenije</strong> v Evropsko unijo (EU), to je do leta 2004,usposobila za vse vidike ocenjevanja tveganja, tako za zdravje ljudikot za okolje. Med izvajanjem svoje prve naloge, to je ocene tveganjasredstva za zatiranje plevelov, atrazina (5), je skupina naletelana kopico težav, kot so npr. razpršenost podatkov med različnimiinstitucijami, pomanjkljivo komunikacijo med temi institucijami,neobstoječi sistematični postopki za izmenjavo podatkov, odsotnostustreznega modela za oceno usode in obnašanja kemikalij vlokalnem okolju ter hudo pomanjkanje človeških in denarnih virov.Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali prednostne aktivnosti:zadostno izpopolnjevanje strokovnjakov, izboljšanje komunikacijemed ustreznimi institucijami in sodelovanje z drugimi srednje- invzhodnoevropskimi državami, pristopnicami v EU (6). Zaradi pomanjkanjavirov (večina strokovnjakov je zaradi drugih zadolžitev vskupini sodelovala delno in občasno, nekateri pa celo brezplačno),organizacijskih težav, razlik v pogledih na nadaljnji razvoj skupinein njenih nalog je skupina postopoma prenehala delovati. Na IVZsmo se osredotočili na ocene tveganja za zdravje ljudi v skupiniza toksikologijo, ki se je leta 2004 preoblikovala v oddelek zatoksikologijo.Oddelek za toksikologijoToksikološke ocene tveganja za zdravje ljudi, javnozdravstvenividiki toksikovigilance, raziskovalna in pedagoška dejavnost sobile ključne dejavnosti oddelka za toksikologijo z namenompospeševanja kemijske varnosti in preprečevanja akutnih inkroničnih zastrupitev. Procese toksikološke ocene tveganja smoizvajali v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodno sprejetimistrokovnimi smernicami. V postopku spremljanja varnosti predmetovsplošne rabe pred in po pojavu na tržišču smo izdelovaliocene tveganja materialov, namenjenih stiku z živili (7–10),igrač in kozmetike. Sodelovali smo tudi pri izdelavi ocen nevarnostiin tveganja za živila (11, 12) in pitno vodo (13). Aktivnosmo bili udeleženi v sistemih hitrega obveščanja za živila inkrmo (RASFF (i)), predmete splošne rabe (RAPEX (ii)) in novepsihoaktivne snovi (EWS EMCDDA (iii)).Predlagali smo enoten format za pripravo toksikološkihocen tveganja v javnem zdravju (http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=124&pi=5&_5_id=257&_5_PageIndex=0&_5_groupId=252&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=124-5.0).V okviru toksikovigilančnih aktivnosti smo pripravljali pregledeliterature v zvezi s kemijskimi povzročitelji hormonskih motenj(i) RASFF - rapid alert system for food and feed(ii) RAPEX - rapid alert system for all dangerous consumer products(iii) EWS EMCDDA – early warning system Euroepan monitoring centre fordrugs and drug addiction(14–16), sodelovali smo pri razvoju nacionalnega programabiomonitoringa kemikalij (17) in analizirali trende bolnišničnihobravnav in klicev na CZ zaradi zastrupitev pri otrocih inmladostnikih v obdobju od 1999 do 2008 (18).V sodelovanju s Fitosanitarno upravo Republike <strong>Slovenije</strong> smov nacionalnem postopku registracije sredstev za zaščito rastlin(kmetijskih pesticidov) izvajali toksikološke ocene nevarnosti inocene tveganja za uporabnike, delavce in naključne opazovalce.Ocenjevali smo ustreznost informacij v navodilih za uporabosredstev za zaščito rastlin, predvsem z vidika toksikoloških lastnostiter nasvetov za prvo in medicinsko pomoč (19). Od 2003do 2010 smo ocenili preko 150 fitofarmacevtskih pripravkov zavarstvo rastlin. Pregledovali in komentirali smo osnutke monografij,ki jih posamezne države članice EU pripravljajo za vključitevaktivnih snovi v prilogo 1 smernice 91/414/EGS. Redno smose udeleževali sestankov strokovne skupine za oceno tveganjapesticidov (PRAPeR (iv)) pri Evropski agenciji za varno hrano.Aktivno smo sodelovali v delovni skupini za kmetijska vprašanja(pesticidi/pripravki za zaščito rastlin) pri pripravi regulative odajanju sredstev za zaščito rastlin na trg in pri pripravi smernicedejavnosti EU za trajnostno rabo pesticidov (2009/127/ES).Na oddelku sta potekala dva raziskovalna projekta: Opredelitevodnosa med odmerkom in učinkom pri vnosu nizkih odmerkovatropina in skopolamina v živilih (20) in projekt OSIRIS – Optimizedstrategies for risk assessment of industrial chemicals throughintegration of nontest and test information (21, 22).Sodelovali smo v dodiplomskih in podiplomskih pedagoškihprocesih tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Da bipripomogli k boljšemu razumevanju širše javnosti o koristnih inškodljivih učinkih različnih kemikalij ter posledično k promocijikemijske varnosti, smo leta 2008 iz angleščine prevedliknjigo »Paradoks strupa« priznanega britanskega toksikologaprof. Johna Timbrella (23). Sodelovali smo pri pripravi učnegagradiva za prodajalce in uporabnike sredstev za zaščito rastlin(24). Na naši spletni strani smo redno objavljali informacijeo različnih vidikih kemijske varnosti (http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=22).V skladu s pravilnikom o notranji organizaciji Inštituta zavarovanje zdravja je bil oddelek za toksikologijo 1. novembra2010 ukinjen brez analize oz. obrazložitve. Čeprav se nekateredejavnosti še vedno izvajajo, je reorganizacija s premeščanjemstrokovnjakov in posledično razpršitvijo odgovornosti povzročilazmedo in demoralizacijo, poslabšala komunikacijo, zavrlaučinkovitost in upočasnila razvoj.Pogled v prihodnostNa podlagi pred nekaj meseci izražene namere DJZ, da okrepipodročje ocen tveganja dejavnikov iz okolja, smo pripravilipredlog programa Ocena tveganja dejavnikov iz okolja za obdobje<strong>2012</strong>–2015.(iv) PRAPeR – Pesticide risk assessment peer review26 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
Zdr avstvoNamen programa je izboljšati raven in pravočasnost ocen tveganjadejavnikov iz okolja, predlagati z dokazi podprte predlogeukrepov za zmanjševanje tveganja in vzpostaviti mrežo strokovnjakoviz drugih zdravstvenih institucij (regionalnih zavodovza zdravstveno varstvo, zavodov za medicino dela, prometa inšporta, centra za zastrupitve, raziskovalnih inštitutov ter uradovin inšpektoratov v sestavi Ministrstva za zdravje), kot tudi izdrugih resorjev, ki pokrivajo področja okolja, kmetijstva, gospodarstva,prometa, šolstva in visokega šolstva, dela, iz njihovihuradov in agencij, iz raziskovalnih inštitutov in ne nazadnjenevladnih organizacij.Vsebina programaZa izvedbo programa predlagamo naslednje aktivnosti:1. Identifikacijo institucij, ki v Sloveniji že izvajajo ocenetveganja dejavnikov iz okolja.2. Pregled stanja izvedbe ocen tveganja.3. Analizo metodoloških pristopov in ugotavljanje odstopanjod mednarodnih strokovnih smernic.4. Poenotenje pristopov v skladu z mednarodnimi smernicami.5. Razvoj algoritma komuniciranja med identificiranimi institucijami.6. Razvoj algoritmov za sistematično souporabo in izmenjavopodatkov.7. Opredelitev nacionalnih prioritet za izvedbo ocen tveganj,temelječih na:• kvalitativni in kvantitativni oceni nevarnosti,• oceni izpostavljenosti, narejeni bodisi z uporabo obstoječihpodatkov spremljanja stanja v segmentih okolja, pitnivodi, živilih in predmetih splošne rabe, bodisi z uporabopodatkov biomonitoringa, bodisi s pomočjo okoljskegaoz. integralnega modeliranja;• velikosti izpostavljene populacije;• ranljivosti izpostavljene populacije.8. Izvedbo prioritetnih ocen, da bi lahko predlagali ustrezneukrepe za zmanjševanje tveganja in hkrati testirali učinkovitostvzpostavljenih komunikacijskih poti.9. Razvoj protokolov za hitro odzivanje v primerih okoljskihnesreč in bioterorizma.10. Načrtovanje in izvedbo ustreznih raziskovalnih projektov.11. Spremljanje razvoja procesov ocen tveganja in uvajanjenovih metodologij.12. Zagotavljanje stalnega strokovnega izobraževanja za vzdrževanjestrokovnosti obstoječih in izgradnjo novih strokovnjakov.13. Sodelovanje z mednarodnimi mrežami strokovnjakov naravni EU in SZO.14. Posredovanje informacij javnostim.15. Sodelovanje v pedagoških procesih.Predvidene ovire1. Človeški viri: Na podlagi preteklih izkušenj menimo, daje program mogoče izvesti v obdobju od <strong>2012</strong> do 2015 obsodelovanju najmanj 12 polno zaposlenih strokovnjakov z različnihpodročij: biokemije, biologije, fizike, kemije, matematike,medicine, meteorologije, mikrobiologije, okoljske kemije,sanitarnega inženirstva, stomatologije, veterine, živilsketehnologije, in enega polno zaposlenega administrativnegatehnika. Pomanjkanje ustreznih kadrov in razpršenost kadrovpredstavljata hudo oviro izvajanju nalog in usklajevanju dela.Pomembno je, da strokovnjaki opravljajo svojemu znanju inizkušnjam primerne naloge, ne pa, da se npr. zdravnik ukvarjas predvidevanjem usode kemikalije v okolju, kemik presojazdravstvene trditve ipd. Premeščanje kadrov v programocene tveganja zaradi opuščanja določenih dejavnosti se jeizkazalo kot neučinkovito in frustrirajoče za vse udeležene.Strokovnjaki, nad katerimi visi grožnja izgube zaposlitve, sosicer pripravljeni sprejeti izziv »prekvalifikacije«, vendar gre tuza zunanji motiv, ki se je v preteklosti izkazal kot nezadosten.Zato je smiselno zagotoviti zadostno število notranje motiviranegakadra, ki izvaja svoji usposobljenosti primerne naloge,omogočiti ustrezno nagrajevanje in napredovanje, zagotovitiredno strokovno izpopolnjevanje, zmanjšati nepotrebneadministrativne naloge, ki ovirajo strokovno delo, in opustitipostavljanje premikajočih se in stalno spreminjajočih se ciljevter opustiti permanentno reorganizacijo.2. Orodja za delo: Za izvedbo ocen tveganja so potrebnidostop do strokovne literature, do baz podatkov in primernaračunalniška orodja. Ocene izpostavljenosti npr. se da izračunatiročno, vendar je to lahko zelo zamudno, medtem koje pri kompleksnejših matematičnih modelih brez računalniškihorodij skrajno zmanjšana možnost izvedbe. Za nekatereocene izpostavljenosti je zato nujna pridobitev in uporabaračunalniških modelov.3. Izmenjava podatkov: Na podlagi dosedanjih izkušenjpredstavlja vzpostavitev sistematične souporabe in izmenjavepodatkov precejšen izziv. Izmenjava podatkov pogostopoteka na osnovi osebnih poznanstev oz. ne poteka zaradistrahov, utemeljenih ali neutemeljenih občutkov ogroženosti,osebnih zamer, drobnjakarstva. Brez določenih podatkov, kiniso v pristojnosti zdravstvenega resorja, je nemogoče izvestidoločene korake v procesu ocene tveganja. Za izboljšanjestanja bo potrebno dvigniti raven zavedanja o pomembnostisodelovanja in morda zadevo celo pravno urediti.4. Sodelovanje strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev:V skladu z izkušnjami je verjetno, da strokovnjaki iz drugihzavodov/resorjev ne bodo mogli sodelovati zaradi preobremenjenostioz. ne bodo hoteli sodelovati, če se bo pričakovalo,da bo sodelovanje potekalo na dobrodelni osnovi. Slabosodelovanje ali celo nesodelovanje je zelo verjetno, v kolikorne bo zagotovljeno ustrezno plačilo za delo sodelujočih, zatoje potrebno za te strokovnjake zagotoviti ustrezna denarnasredstva.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>27