ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije
Zdr avstvovarnost pacientov sistem s svojimi strukturami, procesiin izidi. Če se lotimo samo enega dela, denimo sporočanjanapak z namenom učenja, in pri tem ne naredimoanalize napak, ne zaščitimo sporočevalcev napak invpletenih v nenamerne napake, lahko varnost pacientovsamo poslabšamo. V središču sistema varnosti pacientovje kultura varnosti, okrog nje pa voditeljstvo za varnostpacientov, strateški menedžment, menedžment sprememb,menedžment delovnih procesov in delovnegaokolja, menedžment kompetenc osebja, menedžmentzunanjih udeležencev, obvladovanje tveganj, aktivnostinadzora ter proaktivno oblikovanje varnosti pacientov.Zaznavanje kulture varnosti kot središčnega pomena zavarnost pacientov v treh pilotnih slovenskih bolnišnicahsem prikazal jaz. Izvedena je bila psihometrična analizainstrumenta za anketo in prikazani so bili rezultatiza vse tri bolnišnice skupaj. Rezultati so pokazali, dazdravstveni strokovnjaki še vedno živimo v kulturistrahu, namesto da bi imeli kulturo varnosti. Temu se ničuditi glede na zadnje dogodke, ko so trije zdravniki prinas dobili pogojno zaporno kazen za nenamerne napake.Našemu pravosodnemu sistemu so kolegi »ploskali«,saj vzdržuje večtisočletno tradicijo, ki izhaja iz Hamurabijevegazakonika. V danski zakonodaji, pa še kje,je tisti, ki sporoča napako ali je vpleten pri nenamerninapaki, zaščiten pred preganjanjem policije.Sisteme sporočanja napak so pokazali kolegi iz Danskein Češke. Ti sistemi so si dokaj podobni. Poudarili sonjihovo integriranost od posameznih zdravstvenihstrokovnjakov prek zdravstvenih ustanov do nacionalneravni. Tu ne gre za »prijavljanje«, ampak sporočanjenapak, katerih namen ni nikakor ta, da bi iskali najslabšegaposameznika ali najboljšo zdravstveno ustanovo alida bi prikazovali incidence ter prevalence, ampak gre zasistem učenja.Zanimiva je bila predstavitev predstavnice SZO oizobraževanju in usposabljanju o varnosti pacientovza vse zdravstvene strokovnjake. Letos je izšla publikacijaSZO o večpoklicnem izobraževanju za varnostpacientov. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenicebo v letu 2012/13 na drugi stopnji varnost pacientovsamostojen predmet. Pred letom dni je SZO pripravilučni program o varnosti pacientov za medicinske šole.Izvedbena dejanja glede vsebine učnega programa sempripravil v slovenščini in Zdravniška zbornica Slovenijeje pokazala zanimanje zanj kot del obveznega izobraževanjain usposabljanja za specializante.V naslednjih predstavitvah so kolegi prikazali nekajkonkretnih rešitev za zmanjšanje napak in tako trpljenjapacientov ter razsipavanja virov, tudi finančnih. Govoriliso o preprečevanju padcev, razjed zaradi pritiska inokužb centralnih venski katetrov.12 področij zaznavanja kulture varnosti v 3 bolnišnicahZa zaključekPogostost poročanja dogodkovPodpora vodstva oddelka za varnost pacientovUčeča se organizacija/NIKTimsko delo v bolnišničnih enotahOdprtost komunikacijCelokupno zaznavanje varnostiPovratna informacija o napakahPredaja pacientov in premestitve znotraj bolnišniceTimsko delo med bolnišničnimi enotamiPodpora vrhnjega vodstva za varnost pacientovNekaznovalni odziv na napakeUstreznost števila in kompetenc osebjaV zadnjih desetih letih se ja varnost pacientov razvila vznanost in se v razvitih okoljih udejanjila tudi v praksi.Pri nas gredo stvari po polžje, pa še to ne tako, kot bimorale iti. Brez sistema varnosti v vsaki zdravstveniustanovi, kulture sporočanja in učenja, pravične kultureobravnavanja napake in načina njihovega preprečevanjabomo še naprej hodili za nepotrebnimi pogrebi. Samizdravstveni strokovnjaki lahko naredimo veliko, dabodo pacienti in mi sami bolj varni, a če ni sistemskegapristopa ter volje vodstva zdravstvenih ustanov, bonaš trud večkrat jalov. Zunanje okolje s pravosodnimsistemom pa je prava farsa vsem naporom. Pa se ga daspremeniti, a ne vem, ali so odgovorni tako leni, da gane, ali pa so brezbrižni do znanosti o varnosti pacientov.Celo v ZDA preganja policija samo tiste zdravnike, kiso namerno škodovali pacientu z nekim dejanjem ali panjegovo opustitvijo.Udeležbo slovenskih strokovnjakov je omogočila Svetovnazdravstvena organizacija.310 10 20 30 40 50 60 70 80Odstotki pozitivnih odgovorovZaznavanje kulture varnosti v treh slovenskih bolnišnicah. Priložnostiza izboljšave so tam, kjer je 50 odstotkov ali manj pozitivnih odgovorov(štiri področja); področje, kjer je bolnišnica dobra, pa tam, kjer je75 odstotkov ali več pozitivnih odgovorov (nobenega področja)393941535656616165646924 Revija ISIS - Januar 2012
Ocena tveganja dejavnikov iz okoljana Inštitutu za varovanje zdravjeLucija PerharičUvodNa Direktoratu za javno zdravje (DJZ) Ministrstva za zdravje sonedavno izrazili namero, da na Inštitutu za varovanje zdravja RepublikeSlovenije (IVZ) okrepijo dejavnost ocen tveganja okoljskihdejavnikov za zdravje ljudi z namenom, da se izboljša ravenocen tveganja in predlaga z dokazi podprte ukrepe za zmanjševanjetveganja. Namero (DJZ) pozdravljamo, saj je področjeokolja in zdravja na IVZ že vrsto let precej podhranjeno, medtemko Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je kar četrtinabolezni v razvitem svetu posledica okoljskih dejavnikov, pri tempa se le tri odstotke sredstev nameni primarni preventivi (1).Okoljski dejavniki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi,posebej še ranljivih skupin, kot so nosečnice in otroci, zato jihje treba čimprej prepoznati in ovrednotiti njihovo tveganje zazdravje, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe za zmanjševanjetveganja. Ocena tveganja je multidisciplinarna dejavnost,pri kateri je pogosto potrebna dostopnost podatkov, ki niso vpristojnosti zdravstvenega resorja, zato je za učinkovito izvedbopotrebno pravočasno in dobro medinstitucijsko in medresorskosodelovanje. Poleg že obstoječih nevarnih dejavnikov se pojavljajonovi, kot so npr. klimatske spremembe, nanomateriali in težkoobvladljive količine odpadkov, ki jih je potrebno kvalitativnoin kvantitativno ovrednotiti. Uvajajo se nove metode, npr. zaovrednotenje mešanic kemikalij in ovrednotenje vpliva nizkihodmerkov kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj; vse boljse uveljavljata biomonitoring, to je ugotavljanje ravni kemijskihsnovi v telesnih tekočinah in tkivih in z razvojem genetike ugotavljanjerazlik v občutljivosti za nastanek škodljivih učinkov.Ocena tveganjaOcena tveganja je proces, s katerim ocenimo verjetnost zanastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oz. predvideniizpostavljenosti dejavnikom iz širšega in ožjega okolja.Dejavniki iz okolja so fizikalni, kemijski in mikrobiološki. Med fizikalnedejavnike sodijo vročina, mraz, sevanja, hrup, svetloba, prepih.Kemijski dejavniki so naravne in umetne kemikalije v različnihsegmentih okolja (npr. v zraku, tleh, vodah, hišnem prahu), v pitnivodi, v živilih in v predmetih splošne rabe. Mikrobiološki dejavnikitveganja iz okolja so predvsem virusi, bakterije, plesni.Namen ocene tveganja je:• preprečevanje in zmanjševanje akutnih in kroničnih bolezniter poškodb, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenostifizikalnim, kemijskim in biološkim dejavnikom;• zagotavljanje varnega bivanja v okolju;Zdr avstvo• zagotavljanje varne uporabe vode, živil, predmetov splošnerabe.Tveganje je funkcija ocene nevarnosti in ocene izpostavljenosti.Nevarnost je inherentna danost dejavnika, da povzroči škodljiviučinek. Pri oceni nevarnosti se ugotovi vrsta in velikostškodljivega učinka v odvisnosti od načina stika s škodljivimdejavnikom oz. potjo vnosa ter odmerkom škodljivega dejavnika.Nevarnost je poleg lastnosti dejavnika, njegovega odmerkain poti vnosa oz. stika odvisna tudi od genetske občutljivosti,starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskihstanj izpostavljenega bitja. Na podlagi rezultatov in vitro inin vivo laboratorijskih poskusov, kliničnih primerov in epidemiološkihštudij ter v zadnjem času tudi in silico podatkovse upoštevajoč negotovosti določi referenčne odmerke, to jeodmerke, pri katerih ne bi smelo priti do škodljivih učinkov nazdravje. Pri oceni izpostavljenosti se ugotovi velikost odmerkain trajanje izpostavljenosti. Na izpostavljenost vplivajo vedenjskivzorci, način uporabe, bivanjske okoliščine ter obnašanje inusoda dejavnika v okolju. Če ocenjena izpostavljenost presegareferenčne (varne) odmerke, je tveganje za zdravje nesprejemljivoin so potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja.Izkušnje Inštituta za varovanje zdravjaInštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je aktivno udeležen vproučevanje vplivov okolja na zdravje že skoraj 90 let. Njegovpredhodnik, Higienski zavod v Ljubljani, je sodeloval pri obsežnihakcijah asanacije okolja in pri higiensko-preventivnih delihter dezinfekcijah in dezinsekcijah. Posebna pozornost je bilaposvečena nadzoru kakovosti živil, njihovi proizvodnji in distribuciji,kontroli pitne vode, higienskim pogojem dela, kakor tudihigienskim pogojem stavbnih, rekreacijskih in drugih površin (2).Z ocenjevanjem tveganja dejavnikov iz okolja se danes na Inštitutuza varovanje zdravja RS ukvarjamo različni strokovnjaki. Vpreteklem desetletju smo sistematično razvijali ocene tveganjakemijskih in mikrobioloških dejavnikov, manj pa smo se posvečalifizikalnim dejavnikom. V zadnjih dveh letih se je slednje nekolikoizboljšalo, ker sta bila med dejavnosti umeščena vpliv hrupain vpliv sončenja na zdravje (http://www.ivz.si/moje_okolje).Interdisciplinarna skupina za oceno tveganjakemijskih snoviNa IVZ smo začeli izvajati ocene tveganja kemijskih snovi v skladuz mednarodnimi smernicami (3, 4) leta 1999, ko je Ministrstvo zazdravje ustanovilo skupino za oceno tveganja kemikalij. Skupinoje sestavljalo devet strokovnjakov z izkušnjami iz ocenjevanjaRevija ISIS - Januar 201225
- Page 1 and 2: Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 3 and 4: Z odločitvijo ali po naročiluČlo
- Page 5 and 6: ImpressumLETO XXI., ŠT. 1, 1. janu
- Page 7 and 8: Vesele praznične dniter zdravo, sr
- Page 9 and 10: ZbornicaVsebina seminarjev:Komunika
- Page 11 and 12: Zbornicapodpore delovanju organov z
- Page 13 and 14: s predvideno dinamiko zapolnjevanja
- Page 15 and 16: govoriti o pomanjkanju zobozdravnik
- Page 17 and 18: Ob kritikah KABEG molči inhoče zd
- Page 19 and 20: Wikileaks v čakalniciMolčečnost
- Page 21 and 22: Slovenska mreža za promocijo zdrav
- Page 23: Zdr avstvoLiteratura1. Farkaš-Lain
- Page 27 and 28: Zdr avstvoNamen programa je izbolj
- Page 29 and 30: Zdr avstvoPetkov celodnevni, zelo n
- Page 31 and 32: Zdr avstvobivanja in vsem nam usoje
- Page 33 and 34: Kratek intervju: Jurij GorjancMarja
- Page 35 and 36: IntervjuMed delom v helikopterju (f
- Page 37 and 38: IntervjuBolniki so precej ozavešč
- Page 39 and 40: Medicinska LjubljanaŠlajmer v srcu
- Page 41 and 42: iz zgodovine medicineobiski srbskih
- Page 43 and 44: Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecpre
- Page 45 and 46: ZanimivoV letu 2011 sta v komisiji
- Page 47 and 48: ZanimivoAubry v mestu čutiti živa
- Page 49 and 50: ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fa
- Page 51 and 52: Uspešno uvajanje endoskopskegaendo
- Page 53 and 54: Medicinapo posegu ter posledično d
- Page 55 and 56: Medicina• promovirati zdrav živl
- Page 57 and 58: Medicinain gradnje katerega koli od
- Page 59 and 60: Medicinain rešitve. Standardne so
- Page 61 and 62: MedicinaOpisani so številni primer
- Page 63 and 64: MedicinaPredavatelji Leon Meglič,
- Page 65 and 66: MedicinaUvodno predavanje zadnjega
- Page 67 and 68: Medicinaseveda v sodelovanju s pris
- Page 69 and 70: le-tega po urotraktu. Pri rentgensk
- Page 71 and 72: Medicinaslovenski maloštevilnosti
- Page 73 and 74: Forum mladihnevroznanstvenikov Ljub
Zdr avstvovarnost pacientov sistem s svojimi strukturami, procesiin izidi. Če se lotimo samo enega dela, denimo sporočanjanapak z namenom učenja, in pri tem ne naredimoanalize napak, ne zaščitimo sporočevalcev napak invpletenih v nenamerne napake, lahko varnost pacientovsamo poslabšamo. V središču sistema varnosti pacientovje kultura varnosti, okrog nje pa voditeljstvo za varnostpacientov, strateški menedžment, menedžment sprememb,menedžment delovnih procesov in delovnegaokolja, menedžment kompetenc osebja, menedžmentzunanjih udeležencev, obvladovanje tveganj, aktivnostinadzora ter proaktivno oblikovanje varnosti pacientov.Zaznavanje kulture varnosti kot središčnega pomena zavarnost pacientov v treh pilotnih slovenskih bolnišnicahsem prikazal jaz. Izvedena je bila psihometrična analizainstrumenta za anketo in prikazani so bili rezultatiza vse tri bolnišnice skupaj. Rezultati so pokazali, dazdravstveni strokovnjaki še vedno živimo v kulturistrahu, namesto da bi imeli kulturo varnosti. Temu se ničuditi glede na zadnje dogodke, ko so trije zdravniki prinas dobili pogojno zaporno kazen za nenamerne napake.Našemu pravosodnemu sistemu so kolegi »ploskali«,saj vzdržuje večtisočletno tradicijo, ki izhaja iz Hamurabijevegazakonika. V danski zakonodaji, pa še kje,je tisti, ki sporoča napako ali je vpleten pri nenamerninapaki, zaščiten pred preganjanjem policije.Sisteme sporočanja napak so pokazali kolegi iz Danskein Češke. Ti sistemi so si dokaj podobni. Poudarili sonjihovo integriranost od posameznih zdravstvenihstrokovnjakov prek zdravstvenih ustanov do nacionalneravni. Tu ne gre za »prijavljanje«, ampak sporočanjenapak, katerih namen ni nikakor ta, da bi iskali najslabšegaposameznika ali najboljšo zdravstveno ustanovo alida bi prikazovali incidence ter prevalence, ampak gre zasistem učenja.Zanimiva je bila predstavitev predstavnice SZO oizobraževanju in usposabljanju o varnosti pacientovza vse zdravstvene strokovnjake. Letos je izšla publikacijaSZO o večpoklicnem izobraževanju za varnostpacientov. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenicebo v letu <strong>2012</strong>/13 na drugi stopnji varnost pacientovsamostojen predmet. Pred letom dni je SZO pripravilučni program o varnosti pacientov za medicinske šole.Izvedbena dejanja glede vsebine učnega programa sempripravil v slovenščini in Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>je pokazala zanimanje zanj kot del obveznega izobraževanjain usposabljanja za specializante.V naslednjih predstavitvah so kolegi prikazali nekajkonkretnih rešitev za zmanjšanje napak in tako trpljenjapacientov ter razsipavanja virov, tudi finančnih. Govoriliso o preprečevanju padcev, razjed zaradi pritiska inokužb centralnih venski katetrov.12 področij zaznavanja kulture varnosti v 3 bolnišnicahZa zaključekPogostost poročanja dogodkovPodpora vodstva oddelka za varnost pacientovUčeča se organizacija/NIKTimsko delo v bolnišničnih enotahOdprtost komunikacijCelokupno zaznavanje varnostiPovratna informacija o napakahPredaja pacientov in premestitve znotraj bolnišniceTimsko delo med bolnišničnimi enotamiPodpora vrhnjega vodstva za varnost pacientovNekaznovalni odziv na napakeUstreznost števila in kompetenc osebjaV zadnjih desetih letih se ja varnost pacientov razvila vznanost in se v razvitih okoljih udejanjila tudi v praksi.Pri nas gredo stvari po polžje, pa še to ne tako, kot bimorale iti. Brez sistema varnosti v vsaki zdravstveniustanovi, kulture sporočanja in učenja, pravične kultureobravnavanja napake in načina njihovega preprečevanjabomo še naprej hodili za nepotrebnimi pogrebi. Samizdravstveni strokovnjaki lahko naredimo veliko, dabodo pacienti in mi sami bolj varni, a če ni sistemskegapristopa ter volje vodstva zdravstvenih ustanov, bonaš trud večkrat jalov. Zunanje okolje s pravosodnimsistemom pa je prava farsa vsem naporom. Pa se ga daspremeniti, a ne vem, ali so odgovorni tako leni, da gane, ali pa so brezbrižni do znanosti o varnosti pacientov.Celo v ZDA preganja policija samo tiste zdravnike, kiso namerno škodovali pacientu z nekim dejanjem ali panjegovo opustitvijo.Udeležbo slovenskih strokovnjakov je omogočila Svetovnazdravstvena organizacija.310 10 20 30 40 50 60 70 80Odstotki pozitivnih odgovorovZaznavanje kulture varnosti v treh slovenskih bolnišnicah. Priložnostiza izboljšave so tam, kjer je 50 odstotkov ali manj pozitivnih odgovorov(štiri področja); področje, kjer je bolnišnica dobra, pa tam, kjer je75 odstotkov ali več pozitivnih odgovorov (nobenega področja)393941535656616165646924 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>