Zdravniki v prostem času30-letnica zdravniškegateka na RožnikBojan KnapZ razvojem tehnološke revolucije so se ljudje civilizacijskorešili mukotrpnega vsakodnevnega telesnega napora in tudizato je vzniknila potreba po redni in prostovoljni telesnivadbi. Tek kot ena od manifestacij navdušenja nad življenjemje dostopen vsakomur, ki se odloči, da bo krepil telo in duha.Od leta 1982 so tudi slovenski zdravniki želeli z lastnimzgledom pokazati pomen teka za zdravje in tako se je drugosoboto v oktobru zgodil tradicionalni zdravniški tek na Rožnikna klasični progi (7670 m za moške in 6000 m za ženske).Pred tridesetimi leti, daljnega leta 1982, je bil to eden prvihrekreativnih tekov v takratni Jugoslaviji in pobudniki tekasi takrat niso predstavljali, na kako plodna tla bodo padlanjihova začetna prizadevanja.Prim. Andrej Guček, v mladosti alpski smučar, kasneje odličensmučarski tekač, je bil skupaj s prim. Matjažem Vrtovcem eden odpobudnikov teka pri nas. Organizacijske zadolžitve je takoj prevzelakademik prof. dr. Matija Horvat, ki je bil četrt stoletja neumorniduhovni in siceršnji vodja organizacijskega odbora zdravniškegateka. Matija Horvat je že takrat v teku videl širše razsežnosti vplivaredne telesne dejavnosti na telesno in duševno zdravje.Tekaška proga na Rožnik, ki niti metra ne poteka vodoravno,temveč se blago do zmerno vzpenja ali spušča, nikoli ni bilamnožično obiskana in tudi zadnja leta se klub razmahu teka vSloveniji ne moremo pohvaliti z množično udeležbo na zdravniškemteku na Rožnik. V času vsesplošnega pomanjkanja časapomeni udeležba na zdravniškem teku tudi soočenje s svojimibremeni življenja, težo let, posledicami nočnega dela in sprekomernim stresom zdravnikov, ki delajo v klinični medicini.Vendar udeležba na teku pomeni tudi srečanje starih prijateljev,ki se po teku zberejo v Pivovarni Union, kjer nas kroničnipokrovitelj Pivovarna Union pogosti s hrano in pijačo. Vsa letanas podpira tudi farmacevtska industrija, da tekače obdarujemos praktičnimi nagradami. Sodniški ekipi, ki skrbi za regularnosttekmovanja, že trideset let poveljuje atletski sodnik in gospodZvone Majcen. Vsa leta smo organizatorji skrbeli tudi zaizvedbo predavanj iz tematike športne medicine in običajno jepredavanju sledila živahna razprava.Letos je bilo ob tridesetletnem jubileju teka še posebej slovesno.Organizacijski odbor zdravniškega teka na Rožnik je odlikovalizjemne posameznike, ki so zaznamovali zdravniški tek naRožnik. Prof. dr. Dušan Štajer je prejel spominsko darilo zapomoč pri organizaciji teka. Fiziolog prof. dr. Vito Starc je dobilpriznanje za udeležbo na 29 tekih, medtem ko je akademik MatijaHorvat prejel priznanje in darilo za uspešno organizacijo inizvedbo prvih petindvajset let teka na Rožnik.Prof. dr. Matija Horvat in doc. dr. Bojan Knap.Klub relativno nepomembni dejavnosti, ki jo sicer predstavlja tek,je dobra telesna pripravljenost dobrodošla za katerokoli delo inprecej prispeva k zdravju in kakovosti življenja ob minimalnemčasovnem vložku. Akademik Matija Horvat je v predavanju obtridesetletnici teka predstavil preteklost, sedanjost in prihodnostzdravniškega teka na Rožnik in predvsem poudaril pomentradicije, ki veleva mlajšim rodovom, da se nadaljuje poslanstvozdravnikov tekačev, da tudi z lastnim zgledom pokažemo temeljnosporočilo zdravniškega teka na Rožnik: Gibanje je zdravje.118 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
Camino – s kolesom v KomposteloPavle KošorokZadnja leta postaja Camino izziv za mnoge. Že Prešerenje pisal o tem romanju. Tudi zame je postal cilj, kjer sem sehotel preizkusiti. Pred leti sem se odločil za organiziranoturistično ponudbo, kjer smo določene odseke poti prepešačili.Bil sem navdušen, tako da sem ves čas razmišljal, kakoizpeljati pot v celoti. Pešačenje je najbolj pristna preizkušnja,ki pa zahteva vsaj mesec dni časa. Na to pot se ljudje podajajokot pešci, konjeniki ali kolesarji. Kolesarski podvig se mi jezdel uresničljiv, zato sem se pridružil skupini, ki je obljubljala,da takšno odpravo izpelje. Prvič je bilo videti, da bi bilo tomožno lansko leto, vendar so nam zaradi okrogle obletnice inpredvidene množice romarjev to odsvetovali. Lansko kolesarjenjeod Soluna do Troje in nato do Carigrada je bilo zatopreizkušnja, ali bomo izpeljali tudi Camino.Letos je torej šlo zares. Tudi priprave so bile resne in tako smose v drugi polovici avgusta odpeljali na pot. Izposojena prikolica»Kolesarskega kluba Krka« je bila polna koles. Več kot polovicaje bila novih, kupljenih z velikim upanjem, da bo pritiskanje napedala malo lažje.Prvi dan smo prespali ob prihodu v Francijo. Zvečer smo seustavili pod Pireneji, v Lurdu, kjer smo srečali dva avtobusaslovenskih otrok s posebnimi potrebami, ki so jih spremljaliprostovoljci gibanja »Vera in luč«. Videti je bilo, da je to zanjedragocen dogodek, ki se ga bodo verjetno še dolgo spominjali.Za nas se je začelo zares takoj drugo jutro, ko smo se odpravilina vrh Pirenejev do prelazaSumport, kjer gorsko verigo prečkaena od poti Camina, ki pelje izTuluza – via Tolosana. Ob prvemspustu in velikih hitrostih smo bilivsi navdušeni, manj pa kasneje, kosmo prišli do ravnine, kjer nas jeujela huda vročina. Majhno razočaranjesmo doživeli, ker prvo nočnismo dobili prenočišča v gostiščuza romarje, smo pa preizkusili našeskavtske sposobnosti v kampu obumetnem jezeru, kjer smo se z veseljemokopali. Naslednja ključnapostaja, kjer se združita dve potiCamina – via Tolosana in Caminofrancais, je staro mesto Puente laReina s tisoč let starim mostom,ki je bil zgrajen za romarje in je šedanes ugledna gradbena mojstrovina.Navadili smo se na to, da sobili z nami vsi prijazni. Domačinise zavedajo, da so tudi številni preprostipopotniki lahko priložnostZdravniki v prostem časuza zaslužek, če jih je veliko. In popotnikov na Caminu je zaresveliko: pešcev, kolesarjev in jezdecev na konjih. Konjenik središpanske pokrajine te nehote spomni na Don Kihota in zgodbe,ki so se pletle ob njem. Tudi nekaj takih »jahajočih vitezov«smo srečali.Razen prve noči, ko smo morali improvizirati, smo na vsej potivedno dobili prenočišče. Namestitve so bile vedno čiste, urejene,nikoli se nismo pritoževali zaradi hrupa. Vsi so upoštevali hišnired. Zjutraj še v mraku so prvi odhajali pešci, kolesarji smo ponavadi pritisnili na pedala okrog 8. ure. Vedno smo bili zeloveseli, ko nas je na vrhu kakega vzpona pričakala naša logistikaz vodo in kako energijsko ploščico. Španska pokrajina na poti jezelo razgibana, od hribovitih predelov Pirenejev, mimo Pamplone,kjer se mladeniči postavljajo na teku z biki ob prazniku sv.Fermina, do vinorodne pokrajine Rioja smo kolesarili navzgorin navzdol. Znameniti samostan, kjer iz zidu vinske kleti molitapipici za vodo in vino, smo zamudili za pet minut in se moraliodžejati samo z vodo. Vendar zaradi tega nismo bili nič žalostni.Nadaljevali smo naprej v smeri Belgorada in Santa Dominga dela Calzada. V vsakem kraju »prodajajo« druge zgodbe in skušajozadržati popotnike. V Španiji je povsod videti veliko lepega.Zgodba sv. Jakoba je povezala ljudi za obrambo pred prodoromArabcev. Apostol Jakob je Kristusovo naročilo »pojdite do krajazemlje« vzel zares in se podal do španske atlantske obale. Koje bil kasneje mučen in umorjen, so njegovo truplo prenesli vdeželo, kjer je oznanjal evangelij. Pokopali so ga v cerkvici, kiZ leve: Alenka Drobnič, Pavle Košorok in Marinka Drobnič Košorok.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>119