ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Sproščeno druženje udeležencev srečanja na terasi radovljiškega gostišča »Pri Avguštinu«.delavnici Luke Misleja iz Ljubljane. V severni, stranski ladji jeoltar z upodobitvami evangelistov, delo radovljiških rojakov izrodbine Vurnik ( Janeza, Ivana in Helene). Pri okrasju cerkve sosvoje mojstrstvo prispevali še številni kiparji: Lodovico Bombassi,Matej Goričnik, Valentin Vrbnik, Jožef Pavlin, Stane Jarm, inslikarji: Leopold Layer, Pavel Künl in Janez Šubic.Sočasno s cerkvijo se je razvijalo tudi župnišče. Enkratnopodobo mu daje arkadno dvorišče iz 16. stoletja, ki z gotskooblikovanimi nosilci in okroglimi stebriči sodi med najlepše innajstarejše tovrstne spomenike na Gorenjskem. V 15. stoletju jebila v sklopu župnišča srednjeveška pivnica, taverna, kjer so slike(minoreli) naslikane z rdečim primorskim vinom, kot so refošk,teran in kabernet. Na minorelih so upodobljeni Anton MartinSlomšek, Matija Vrtovec in dr. France Prešeren. V strelskiutrdbi – bunkerju ob župnišču, od koder so Nemci med vojnonadzorovali progo, je doktor Mencinger uredil spominsko kapelofašistični žrtvi in mučenici sveti Edith Stein, kar je gotovozelo hvalevredna in izvirna rešitev. Nekdanjo župnijsko kaščodanes uporabljajo v galerijske namene. Obnovljeno zunanjofasado krasijo številne freske. Tako župnišče kot cerkev sta bilasestavni del obrambnega pasu okoli Radovljice, o čemer pričajoostanki strelnih lin in obrambnih stolpičev.Ker je bil že čas kosila in so nas ogledi posestva Brdo inradovljiških znamenitosti kar precej utrudili, smo se odpravilina kosilo v gostišče »Pri Avguštinu«, ki leži na trgu v središčuRadovljice. Stavbo gostišča »Pri Avguštinu« je pred približnodvajsetimi leti od prejšnjih lastnikov odkupila gospa PolonaRešek - Loni, doma iz Kamne Gorice. Loni je bila zelo predanagostinskemu poklicu, saj je že v mlajših letih opravljala odgovornegostinske naloge v hotelu Park, Golf in v počitniškemdomu Agrostroja na Bledu. Zelo si je želela imeti svojo gostilno,kar se ji je uresničilo z nakupom sedanje gostinske stavbe. Zveliko vnemo se je lotila obnove. Ker je bila stavba spomeniškozaščitena, zgrajena je bila leta 1650, so se obnovitvena dela karZdravniki v prostem časuzavlekla (skupaj štiri leta), terjalaso veliko finančnih sredstev innjene energije. Gostišče je leta1998 ponovno zaživelo, stavba jezacvetela, z njo pa tudi gostilničarkaLoni, ki je bila postavna ženska,vesele narave in družabna, zaradičesar je bila zelo priljubljena. Prednekaj leti je povsem izčrpananenadoma podlegla neozdravljivibolezni. Njeno tradicijo zdaj uspešnonadaljujeta soprog Frenk in sinGrega Finžgar. V gostišču ima svojstalni sedež tudi umetniško društvo»Vir« iz Radovljice. V kletnihprostorih, ki so stari približno 360let, je velika taverna, kjer prirejajoposebne pogostitve za zaključenedružbe.Našo skupino so v gostišču Avguštin namestili na prekrasnorazgledno teraso s pogledom na Jelovico, dolino Save Bohinjke,na Babji zob in Triglav. Dobro nam je služilo tudipoznospomladansko vreme, ki je bilo lepo, z ravno pravšnjimitemperaturami, da smo okusno kosilo lahko použili na svežemgorenjskem zraku. Pred kosilom so potekale »protokolarne« aktivnosti,izmenjali smo si pozdrave in nekaj prijaznih nagovorov.Hrvaške kolege je pozdravila in nagovorila predsednica Sekcijeupokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj, kijim je izročila tudi priložnostna darila – panjske končnice inlončke slovenskega medu. Vse prisotne sta nato pozdravila šepredsednik upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbornicedr. Drago Kremzir in predsednica upokojenih zdravnikovHrvaške zdravniške zbornice – sekcije iz Karlovca, dr. BarbaraJović. Vzdušje med srečanjem in kosilom je bilo zelo prijetno insproščeno, kot tudi že mnogokrat poprej, kadar smo se srečaliin družili slovenski in hrvaški upokojeni zdravniki, bodisi vSloveniji bodisi na Hrvaškem.Ob uspešnem zaključku srečanja sta si vidno in upravičenooddahnili predsednica naše sekcije mag. Božena Skalicky Kuheljin Vida Košmrlj Beravs, dr. med., ki sta prevzeli zahtevnovodenje in organizacijo srečanja ter vse pripeljali srečno dokonca. Ni odveč poudariti, da je uspešna organizacija takšnegasrečanja, ki se ga udeleži več kot sto ljudi, vse prej kot lahkanaloga. Ob slovesu pa smo tudi vsi drugi, »navadni« udeležencisrečanja, lahko ugotavljali, da je za nami prelep dan, ko smose ponovno družili s hrvaškimi kolegi, obiskali in spoznavalinekatere predele naše lepe domovine in jih ponosno pokazalitudi hrvaškim kolegom.Foto: Božena Skalicky KuheljRevija ISIS - Januar 2012115