ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Zdravniki v prostem časuPavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, KarelPutrih in Frančišek Smerdu.Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Radovljico,ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica seprvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobilob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni številnispomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajomed najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. VRadovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvislovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gledališča.Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolagas številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimipomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša,Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnicaAntona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glasbein številne druge kulturne prireditve.Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej vbaročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga.Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogatotradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele odprazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začetkihčebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeliuporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlihdeblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebelespodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo inrazmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral slikarstvona Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. AntonJanša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva,ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljenakmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala meddajatve v srednjem veku tudi med in vosek.Od sredine 18. stoletja se začnejopojavljati panjske končnice, kislužijo kot priložnost in mesto zarazne poslikave. Poslikane panjskekončnice so zanimiv likovni fenomenslovenske ljudske kulture in vradovljiškem čebelarskem muzejujih je veliko postavljenih na ogled.Poslikave imajo velikokrat religioznovsebino, kar naj bi pomagaločebelam, da so varno našle svoj»dom«. Večkrat so poslikave tudiposvetne in humorne ter prikazujejoljudske šege in pripovedi. Enanajstarejših razstavljenih panjskihkončnic je iz leta 1758 in prikazujeMarijo z detetom. V tehniškemdelu muzeja so razstavljena najboljznačilna čebelja bivališča in čebelarskoorodje. Zanimiv muzejskieksponat je tudi panj v oblikicerkve. V biološki sobi je prikazanoživljenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zaščitenain jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivostmuzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami inposebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v notranjostpanja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajosvoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebnagovorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Nakoncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zanimivanimirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkomna naši marljivi čebeli – kranjski sivki.Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencingerja,upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca našepredsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice incerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predanin dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj jebilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestrazgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Obogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, daspada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekturena naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena vromanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali.Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu,katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta 1460.Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogotskemslogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne visok,z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop,ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimicvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvijasvete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskamiin plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv.Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je vUdeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice.114 Revija ISIS - Januar 2012

Sproščeno druženje udeležencev srečanja na terasi radovljiškega gostišča »Pri Avguštinu«.delavnici Luke Misleja iz Ljubljane. V severni, stranski ladji jeoltar z upodobitvami evangelistov, delo radovljiških rojakov izrodbine Vurnik ( Janeza, Ivana in Helene). Pri okrasju cerkve sosvoje mojstrstvo prispevali še številni kiparji: Lodovico Bombassi,Matej Goričnik, Valentin Vrbnik, Jožef Pavlin, Stane Jarm, inslikarji: Leopold Layer, Pavel Künl in Janez Šubic.Sočasno s cerkvijo se je razvijalo tudi župnišče. Enkratnopodobo mu daje arkadno dvorišče iz 16. stoletja, ki z gotskooblikovanimi nosilci in okroglimi stebriči sodi med najlepše innajstarejše tovrstne spomenike na Gorenjskem. V 15. stoletju jebila v sklopu župnišča srednjeveška pivnica, taverna, kjer so slike(minoreli) naslikane z rdečim primorskim vinom, kot so refošk,teran in kabernet. Na minorelih so upodobljeni Anton MartinSlomšek, Matija Vrtovec in dr. France Prešeren. V strelskiutrdbi – bunkerju ob župnišču, od koder so Nemci med vojnonadzorovali progo, je doktor Mencinger uredil spominsko kapelofašistični žrtvi in mučenici sveti Edith Stein, kar je gotovozelo hvalevredna in izvirna rešitev. Nekdanjo župnijsko kaščodanes uporabljajo v galerijske namene. Obnovljeno zunanjofasado krasijo številne freske. Tako župnišče kot cerkev sta bilasestavni del obrambnega pasu okoli Radovljice, o čemer pričajoostanki strelnih lin in obrambnih stolpičev.Ker je bil že čas kosila in so nas ogledi posestva Brdo inradovljiških znamenitosti kar precej utrudili, smo se odpravilina kosilo v gostišče »Pri Avguštinu«, ki leži na trgu v središčuRadovljice. Stavbo gostišča »Pri Avguštinu« je pred približnodvajsetimi leti od prejšnjih lastnikov odkupila gospa PolonaRešek - Loni, doma iz Kamne Gorice. Loni je bila zelo predanagostinskemu poklicu, saj je že v mlajših letih opravljala odgovornegostinske naloge v hotelu Park, Golf in v počitniškemdomu Agrostroja na Bledu. Zelo si je želela imeti svojo gostilno,kar se ji je uresničilo z nakupom sedanje gostinske stavbe. Zveliko vnemo se je lotila obnove. Ker je bila stavba spomeniškozaščitena, zgrajena je bila leta 1650, so se obnovitvena dela karZdravniki v prostem časuzavlekla (skupaj štiri leta), terjalaso veliko finančnih sredstev innjene energije. Gostišče je leta1998 ponovno zaživelo, stavba jezacvetela, z njo pa tudi gostilničarkaLoni, ki je bila postavna ženska,vesele narave in družabna, zaradičesar je bila zelo priljubljena. Prednekaj leti je povsem izčrpananenadoma podlegla neozdravljivibolezni. Njeno tradicijo zdaj uspešnonadaljujeta soprog Frenk in sinGrega Finžgar. V gostišču ima svojstalni sedež tudi umetniško društvo»Vir« iz Radovljice. V kletnihprostorih, ki so stari približno 360let, je velika taverna, kjer prirejajoposebne pogostitve za zaključenedružbe.Našo skupino so v gostišču Avguštin namestili na prekrasnorazgledno teraso s pogledom na Jelovico, dolino Save Bohinjke,na Babji zob in Triglav. Dobro nam je služilo tudipoznospomladansko vreme, ki je bilo lepo, z ravno pravšnjimitemperaturami, da smo okusno kosilo lahko použili na svežemgorenjskem zraku. Pred kosilom so potekale »protokolarne« aktivnosti,izmenjali smo si pozdrave in nekaj prijaznih nagovorov.Hrvaške kolege je pozdravila in nagovorila predsednica Sekcijeupokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj, kijim je izročila tudi priložnostna darila – panjske končnice inlončke slovenskega medu. Vse prisotne sta nato pozdravila šepredsednik upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbornicedr. Drago Kremzir in predsednica upokojenih zdravnikovHrvaške zdravniške zbornice – sekcije iz Karlovca, dr. BarbaraJović. Vzdušje med srečanjem in kosilom je bilo zelo prijetno insproščeno, kot tudi že mnogokrat poprej, kadar smo se srečaliin družili slovenski in hrvaški upokojeni zdravniki, bodisi vSloveniji bodisi na Hrvaškem.Ob uspešnem zaključku srečanja sta si vidno in upravičenooddahnili predsednica naše sekcije mag. Božena Skalicky Kuheljin Vida Košmrlj Beravs, dr. med., ki sta prevzeli zahtevnovodenje in organizacijo srečanja ter vse pripeljali srečno dokonca. Ni odveč poudariti, da je uspešna organizacija takšnegasrečanja, ki se ga udeleži več kot sto ljudi, vse prej kot lahkanaloga. Ob slovesu pa smo tudi vsi drugi, »navadni« udeležencisrečanja, lahko ugotavljali, da je za nami prelep dan, ko smose ponovno družili s hrvaškimi kolegi, obiskali in spoznavalinekatere predele naše lepe domovine in jih ponosno pokazalitudi hrvaškim kolegom.Foto: Božena Skalicky KuheljRevija ISIS - Januar 2012115

Zdravniki v prostem časuPavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, KarelPutrih in Frančišek Smerdu.Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Radovljico,ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica seprvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobilob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni številnispomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajomed najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. VRadovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvislovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gledališča.Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolagas številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimipomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša,Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnicaAntona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glasbein številne druge kulturne prireditve.Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej vbaročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga.Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogatotradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele odprazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začetkihčebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeliuporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlihdeblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebelespodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo inrazmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral slikarstvona Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. AntonJanša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva,ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljenakmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala meddajatve v srednjem veku tudi med in vosek.Od sredine 18. stoletja se začnejopojavljati panjske končnice, kislužijo kot priložnost in mesto zarazne poslikave. Poslikane panjskekončnice so zanimiv likovni fenomenslovenske ljudske kulture in vradovljiškem čebelarskem muzejujih je veliko postavljenih na ogled.Poslikave imajo velikokrat religioznovsebino, kar naj bi pomagaločebelam, da so varno našle svoj»dom«. Večkrat so poslikave tudiposvetne in humorne ter prikazujejoljudske šege in pripovedi. Enanajstarejših razstavljenih panjskihkončnic je iz leta 1758 in prikazujeMarijo z detetom. V tehniškemdelu muzeja so razstavljena najboljznačilna čebelja bivališča in čebelarskoorodje. Zanimiv muzejskieksponat je tudi panj v oblikicerkve. V biološki sobi je prikazanoživljenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zaščitenain jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivostmuzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami inposebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v notranjostpanja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajosvoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebnagovorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Nakoncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zanimivanimirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkomna naši marljivi čebeli – kranjski sivki.Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencingerja,upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca našepredsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice incerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predanin dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj jebilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestrazgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Obogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, daspada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekturena naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena vromanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali.Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu,katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta 1460.Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogotskemslogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne visok,z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop,ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimicvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvijasvete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskamiin plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv.Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je vUdeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice.114 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!