ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuPavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, KarelPutrih in Frančišek Smerdu.Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Radovljico,ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica seprvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobilob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni številnispomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajomed najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. VRadovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvislovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gledališča.Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolagas številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimipomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša,Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnicaAntona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glasbein številne druge kulturne prireditve.Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej vbaročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga.Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogatotradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele odprazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začetkihčebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeliuporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlihdeblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebelespodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo inrazmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral slikarstvona Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. AntonJanša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva,ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljenakmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala meddajatve v srednjem veku tudi med in vosek.Od sredine 18. stoletja se začnejopojavljati panjske končnice, kislužijo kot priložnost in mesto zarazne poslikave. Poslikane panjskekončnice so zanimiv likovni fenomenslovenske ljudske kulture in vradovljiškem čebelarskem muzejujih je veliko postavljenih na ogled.Poslikave imajo velikokrat religioznovsebino, kar naj bi pomagaločebelam, da so varno našle svoj»dom«. Večkrat so poslikave tudiposvetne in humorne ter prikazujejoljudske šege in pripovedi. Enanajstarejših razstavljenih panjskihkončnic je iz leta 1758 in prikazujeMarijo z detetom. V tehniškemdelu muzeja so razstavljena najboljznačilna čebelja bivališča in čebelarskoorodje. Zanimiv muzejskieksponat je tudi panj v oblikicerkve. V biološki sobi je prikazanoživljenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zaščitenain jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivostmuzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami inposebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v notranjostpanja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajosvoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebnagovorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Nakoncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zanimivanimirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkomna naši marljivi čebeli – kranjski sivki.Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencingerja,upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca našepredsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice incerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predanin dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj jebilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestrazgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Obogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, daspada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekturena naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena vromanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali.Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu,katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta 1460.Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogotskemslogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne visok,z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop,ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimicvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvijasvete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskamiin plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv.Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je vUdeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice.114 Revija ISIS - Januar 2012