September - Planinski Vestnik

Kmečkiv okoliciportalTrstaFoto Magajna,Trsttu položno nagiba proti zahodu in tudi pogledje v to smer najlepši. Izliv Timave in zadnjebleščeče vijuge Soče, tržiški dimniki in žerjavi,pa do Gradeža in čez, do barbanskega otokaseže pogled. Lepo mora tukaj biti ob mrzlihzimskih jutrih, ko se onkraj tržiškega zalivadvigne zasnežena kulisa alpskih vrhov iznadzameglene nižine. Toda moja pot gre na sever.Preko Gorjanskega bi bil lahko kmalu vKomnu, in že vidim Trstenik in Nanos. Priznani Subanovi gostilni na Bajti pod latnikomsedi pri teranu in pršutu družba glasnihmladeničev. Toda jaz jo uberem proti Tmovci.Tiha in raztresena je ta vas in več tipičnihkraških hiš še lahko najdeš tukaj. In tudi šenekaj značilnih kraških dimnikov, ki paimajo samo še ornamentalno funkcijo. Iz njihse že davno ne kadi več. Tudi tu so že pospravilistara kraška ognjišča. Iz bližnje hiše mi2ivko preskrbi verigo, ki je nekoč visela nadognjiščem. Obljubil mi je tudi, da mi bo medropotijo na dvorišču poiskal še slavnik inklešče.Ko bi bil prišel pred nekaj meseci, je rekel,bi mi lahko preskrbel še marsikaj, tako paso mnogo starega pribora prodali za staroželezo. Toda čemu zbiram to staro železo? Alizato, ker je zdaj to v modi? Ali si domišljam,da bom tako zaustavil neizbežni zgodovinskiproces? Morda delam to le iz golega sentimentalizma.Toda danes, ko govore, da bodov neposredni bližini zgradili protosinhrotron,sentimentalizem gotovo ni več na mestu.Bolje bo, da pohitim na vrh. Onkraj tretjeskupine hiš, tam, kjer lahko vidiš tudi bližnjovas, Samotorco, obrne pot strmo proti levi.Do sem lahko prideš tudi z avtom, in pol urehoje je skoraj premajhen trud za tako lep razgled.Počasi rinem v breg. Še vedno mi poglavi rojijo besede starke, ki mi je ravnokarpripovedovala, da hodi vsa vaška mladina nadelo v tovarno. Mladina zapušča zemljo, toje pač splošen pojav. Ladjedelnica vabi innjive so zapuščene. Še po bližnjih vrtovihrase trava, da je je komaj za zajce. Otrocihodijo v šolo v Šempolaj, pol ure daleč. Potempa na obrtno v Križ ali na enotno srednjošolo v Trst. Zanimivo bo videti, kakšen vplivbo enotna srednja šola imela na naše podeželskoprebivalstvo.Na vrhu se čudovit pogled odpre pod menoj,intenziven optični učinek prežene tegobnemisli. Od Grmade do zasneženega Kaninapreko bližnjega Krasa gre pogled in se prekoVolnika in Slavnika zravna z morsko gladinov Savudrijskem zalivu. Proseški in kontovelskizvonik označujeta rob kraške planote.Skoraj bi bil pozabil omeniti dobro ohranjeneostanke grajskega obzidja in starega poganskegatemplja. A kaj bi danes s tem! Saj ničasa za take stvari! Tudi meni se, kot vsemdrugim, mudi. V službo. Sedaj, ko sem sedobro orientiral, jo lahko kar naravnost uberempreko kraške gmajne. Morda bom moralpreskočiti ogrado ali pa se bom opraskal obbrinju, toda ta pot je najbližja in hitro bomspet doma.KOKOŠNa Kokoš, najvišji vrh v tržaški občini, jemogoče priti z dveh strani: iz Bazovice in izPeska. Pustil sem avto v Bazovici, ker se mizdi, da je prav, če od časa do časa poromamomimo bazoviškega spomenika.Štirioglat marmornat steber, iz katerega štrleštiri imena. Simbol ene dobe, žarišče ene generacije.Mislim, da ne delam nikomur krivice,če rečem, da Bazovica ni navadnakraška vas. Gotovo ni najlepša vas na Krasu,vendar njen pomen daleč presega velikoststvarne vasi. In tudi danes trava še ni preraslabazoviškega strelišča. Položna gmajna sekmalu za streliščem močno nagne. Skoraj z

zaletom se poženem v breg. Sive skale, brinjevigrmiči, sipek, kot kaplje strjene krvi.Strel odjekne v bližini, oglasi se odmev. Lovcina ljudi? Ne! Saj je odjeknil samo en strel,čisto miroljubni lovci na fazane.Predstavljam si, da je tudi tedaj, ko je besedaBazovica iz lastnega imena postala pojem,moralo biti tako sivo, vetrovno jutro.Grmičevje se prične proti vrhu gostiti. Tudimed borovce lahko zaideš, če ne greš dovoljdesno. Vendar te iz zadrege reši precej dobrasteza, ki nekaj sto metrov pod vrhom prečkagoščavo. Ce greš po tej stezi proti desni, prideškmalu do vzhodnih obronkov in na vrh. Lepotrigonometrijsko znamenje krasi najvišji vrhv tržaški občini, ki leži pod teboj. Menda gani lepšega razgleda na tržaško ozemlje in šedelj. Ves zaliv od Savudrije do Soče je predtabo. Na vzhodu pa Slavnik, ob vznožju Glinščica,v nižini industrijsko pristanišče in visokirezervoarji za novi naftovod. Industrijain psevdoindustrija. Javne potrebe in javnepretveze. Kolo zgodovine se čedalje hitrejepremika. Toda kaj, ko bi se premaknilo zatrideset let nazaj? Kako bi se današnja mladinaznašla in odločila?Ali nas mora res le nasilje predramiti iz brezbrižnosti?Mene predrami iz razmišljanja mladvojak. Stal je v majhni stražnici, ki je nisemniti opazil. Pi-ibliža se in me prijazno opozori,da je v neposredni bližini državna meja, dane bi zašel čez mejo.Da vem, saj sem tod bolj doma kot ti, simislim.Po lepem kolovozu se lagodno spustiš protiPesku. Tudi za vzpon je ta pot veliko prijetnejša.Vendar večina turistov ne izkoristi nitite lepe poti za vzpon na vrh, raje se ustaviv bližnji gostilni na kosilu.Prečkam asfaltno cesto, da jo mahnem protigozdičku na robu planote. Tu se svet odlomi,prav kot z balkona gledaš na mesto. In prijetnohladno je tod ob poletnih nočeh, zato jetedaj parkirni prostor vedno poln avtomobilov.Ob robu planote pelje pot proti Razklanemuhribu okrog drugega spomenika, bazoviškejame. Tudi to splošno ime je postalo pojem,psovka. Kako usodne spomenike ima ta delkraške planote. Po Doslojevskem bi ta izletnaslovil: Pot zločina in kazni. Toda ali kazenres doleti tistega, ki je zakrivil zločin? Tegaše bistrejši duhovi niso razrešili. Zato je bolje,da pohitim, da mi fizična utrujenost preženetegobne misli.PrigorjeKarnijskih Alp(Napisano za primorsko številko PV)Dr. ViktorV o v kEni so pisali Venetianer Alpen (BenečanskeAlpe) s posebno podvrsto, skupino Pramaggiore(Pramaggiore Alpen). Drugi so za vsagorstva skupaj ustanavljali naziv PramaggioreGruppe, pogorje Pramaggiore, verjetno v takratnizmotni domnevi, da je Pramaggiore vnjih najvišji vrhunec. Po navadi so jemaliskupino Cavallo kakor gorstvo zase, pisali soCavallo — Gruppe, za ločilnico od severnihgorovij je veljal zeleni vrh Šentožbolt, PassoS. Osvaldo, ki veže dolini Vajont in Cimoliano.Skupino Cavallo so imenovali nekateriAlpen von Belluno, Bellunske Alpe, prištevaliso jih pa h Karnijskim Alpam. Dr. KariDiener, znani poznavalec tamkajšnjega gorskegasveta, ki je o njem zelo veliko pisal, ještel skupino Cavallo v Friauler Voralpen, prigorjeFurlanskih Alp. Tudi naziv Piave —— Tagliamento — Gruppe se je v pisavi tupa tam pojavljal za gorstva, ki so v razpravi.Giov. Marinelli je imenoval skupino Cavallosprva Jugozapadno prigorje Karnijskih Alp.Kasneje je pisal: Catena Lapisina, gorje Lapisina,po starem imenu vznožnih jezer, laghiLapisini, Lago di S. Croce, Lago Morto in LagoNegriziola. Pisal pa je tudi splošno PrealpiCarniche, kasneje Alpi Clautane, nazadnje jevse prigorje Karnijskih Alp porazdelil na štiriskupine: Clautansko prigorje, Prealpi Clautane,od Cridole na severu do črte od ponikvehudournika Vajont čez Passo S. Osvaldo napotok Cimoloana; južno od te črte pogorjeCimon del Cavallo; pogorje Tramonti, ki sevleče na vzhod v veliki lok reke Tilment; če>trtaskupina so Prealpi deli' Arzino, kakor jihje imenoval Giov. Marinelli. 12 Tudi njegov sinl!Clautanske, Prealpi Clautane, po velikem podgorskemnaselju Claut, klasičnem turist, izhodišču,v stočju doline Settimana v dolino Cellina. Clautpomeni zaprt, planinska vas je na vse strani obdanaod velikih gora. Imena »Prealpi Clautane« se jez ljubeznijo oprijel zlasti Arturo Ferrucci, odlični

Olinto, nič manj učen od svojega slavnegaočeta, je še po očetovi smrti naprej pisal postarem Prealpi Carniche, Karnijske Predalpe,prigorje Karnijskih Alp, obenem odobravaločetovo poimenovanje četverih skupin. 13Nekateri Italijani še naprej pišejo Alpi Clautaneza vse prigorje. Turna je pisal ClautanskeAlpe, Kugy Clautaner Alpen. Mtinchenčandr. H. Steinilzer, veliki alpinist in upoštevanalpinistični pisatelj, je pisal »Karnische Voralpen«in jih delili na dvoje skupin: ClautanischeVoralken in Monte Cavallo. AntonioBerti, sloveči gornik, ki je tem gorstvom posvetilvse svoje izredno plodno življenje, jesprva dajal posameznim pogorjem v predgorjuKarnijskih Alp posebna imena. Tako je poimenovalgore okoli znamenite planinske kočeRifugio Padova, ki stoji vrh romantične dolineTalagona sredi nepopisne gorske lepote, Dolomitidella Valle Talagona, Dolomiti dolineTalagona. Ali kasneje je nastopil Nemec Herberg,ki se v svoji temeljiti, zelo zanimivimonografiji na moč zavzema za novo ime temgoram, »Dolomiti z onstran Piave«, Dolomitid' oltre Piave. Herberg ostro pobija kot nesmiselnavsa drugačna imena, še prav posebnoPrealpi, Voralpen, Karnijske Predalpe, pa tudiClautanske Alpe ali Predalpe, prigorje alipredgorje. Tale gorstva, piše Herberg, nimajoznačaja predgorja ali predalp, ona so po kamniniin formaciji še pravi Dolomiti. Ker paleži klasična meja Dolomitov v dolini rekePiave, naj velja za tale naša gorovja naziv»Dolomiti z onstran Piave«. 14 Herberg je predložilBertiju novo poimenovanje in se je Bertiz njim strinjal. V resnici je postavil svoji noviknjigi o Vzhodnih Dolomitih podnaslov »Dolomitid' oltre Piave«. 15Resnično, če jih že imenujemo prigorje alipredgorje. Voralpen, Prealpi, se tem goram šezdaleč ne sme pripisovati kakšna neznatnost,manjvrednost ali manjša pomembnost v alpskemali alpinističnem svetu. Čeprav je najvišjivrh v glavni vrsti Karnijskih Alp, MonteCoglians, 77 metrov višji ko Cima dei Preti,najvišja vzpetina v njihovem prigorju, pa jepo bogati raznolikosti, zelo nenavadni divjini,edinstveni samotnosti, čarobni barvitosti terpo težavnosti dostopov in vzponov prigorje vceloti ter zlasti v posameznih gorskih skupinahše mogočnejše, veličastnejše od pravihKarnijskih Alp. Končno je označba »prigorje«za to gorovje morfološko zmotna, saj ima onona prvi pogled izrazit, pristen visokogorskiznačaj. Gorski svet, o katerem je govor, gotovov ničem ne zaostaja za »pravimi« Dolomiti,svojimi močno oboževanimi sosedi onkrajPiave.Zdaj še besedo, dve o tako imenovnih SekstenskihDolomitih, ki so prišli po prvi svetovnivojni pod Italijo in se zdaj pišejo Dolomiti diŠesto, Dolomiti della Valle di Šesto, Montagnedi Šesto, po nekaterih pa nosi vse pogorje noterdo Drave na severu splošno ime »DolomitiCadorine«, Kadorski Dolomiti. 16 Tudi to veličastno,že v avstrijskih časih čez vse slovitogorovje, štejejo tu pa tam v prigorje KarnijskihAlp. Tod so plezali v dotlej neznane višinein želi sijajne uspehe znameniti prvakiPaul Grohmann, pa brata Emil in Oton Zsigmondyter Ludvik Purtscheller, tole slavnotrozvezdje samohodcev, da sem imenoval samote štiri Avstrijce. In z njimi neprekosljivi, nikolipozabljeni veliki vodniki Innerkoflerji terše drugi iz tiste čarobne gorske pokrajine.Tu so Tre Cime di Lavaredo, po avstrijskoDrei Zinnen, fantastična trojica. 17 Njen sosedalpinist in čez vse marljiv alpin. pisatelj. Dragocenaje njegova monografija »Le Prealpi Clautane«,Bollettino CAI, XXV — 1891, str. 264—286. O Ferrucciju,izrednem možu, je PV že pisal, 1. 1962, str. 406.Tramonti so gore nad istoimensko dolino s treminaselji: Tramonti di Sotto, Tramonti di Mezzo inTramonti di Sopra. Arzino je desni pritok Tilmenta.V njegovem območju so gore Valcalda, Verzegnis(dokumentarično iz 1. 1126: Vršič, Turna: »Pomen inrazvoj alpinizma«, str. 272) in Beli vrh ali MonteS. Simeone." »Guida della Carnia e del Canal del Ferro«, SAF,Tolmezzo, 1924—25, str. 4, 18—19." Prof. dr. ing. habil. \Volfgang Herberg: »DieKarnischen Voralpen (Le Dolomit d' oltre Piave)«,Oesterr. Alpenzeitung, izd. Oesterr. Alpenklub,Dunaj, 1958. Avtor je odlično delo posvetil Antonij uBertiju. Herberg, iz Bensheima na Nemškem doma,je svoje zanimanje in svoje moči osredotočil na taozek del širokih Alp. Sedem poletij po vrsti jezahajal v Benečanske Alpe, v Dolomite z onstranPiave, v najzanimivejša in najbolj divja gorstva,v romantično samotne kraje, kakor je pisal. Vtistih gorstvih se je povzpel na vse vrhove, ondodna novo odkril dobrih osemdeset imenitnih smeri.13 Antonio Berti: »Le Dolomiti Orientali — Dolomitid' oltre Piave«, III. izdaja, CAI — TCI, Milan, 1961.Prav v tem zvezku se obravnavajo vsa gorovja invrhovi, ki smo jih tukaj zajeli s skupnim imenom»prigorje Karnijskih Alp«.'« Ime imajo Sekstenski Dolomiti po kraju Sexten,zdaj Šesto, ob istoimenskem potoku, ki teče vPustrieo, dolino Pustertal, in se tam izliva v Dravomalo pod njenim izvirkom. Lepa gorska pokrajinaje bila do prve svet. vojne skoro čeloma v Avstriu.v deželi Tirolski, danes vlada vse ondod Italija.Meje Sekstenskih Dolomitov: mestece Dobbiaco(Toblach) — jezero Dobbiaco — dolina Landro —jezero Landro — Carbonin (Schluderbach) — jezeroMisurina — dolina Ansiei — Auronzo — dolina Comelico— Passo di Monte Croce — Šesto — mesteceS. Candido (Innichen)." Stel jih je med Sekstenske Dolomite zlasti AdolfWitzenmann, ena od najsimpatičnejših osebnosti izvrste dolomitskih pionirjev ob prelomu stoletja.Napravil je številne spomina vredne vzpone v Dolomitih.Med njegovimi spisi sta najbolj znanimonografiji Cadini di Misurina« in »Drei Zinnen«.Gl. Zeitschrift des deu. u. ost. A. V. 1907, str. 365.

zaradi tega in še drugih toponimov iz JulijskihAlp besedni boj nenavadne ostrine.Turna je pisal: »Kanin je dr. P. prevedel v.Sivca'. Ta prevod je vsekakor iz trte izvit.Ker pa se ne da dognati, odkod je izraz Kanin(kakor ne npr. Mangart), je najbolje, da sepri miru pusti, kakor je.-« 37 Nato Potočnik:»Kanin ali Sivec pišem po Rutarju, Pokneženagrofija Goriška in Gradiščanska, str. 19,vrsta 18. Goričan in geograf Rutar je gotovovedel, zakaj je pisal tako.« 39 In spel Turna:»Sivec je rodoljuben prevod za Kanin, iznajdenpo prof. Rutarju, sicer pa Sivca — ni.« 39Naraščajoči turistovski promet, kakor tudi pogostaraba, pomagata v veliki meri k njihoviopotečnosti. Kolikor toliko je nestalnost toponimovrazložljiva z zakonitostjo o spreminjanjuvsakega jezika. Svoj čas so pisali Piščenicain piščenska dolina za današnjo Pišnico,Ponščica je bila Ponca, Planinica (Planica),sedlo Voršec (Vršič), Razora. Skrljatarica, Rogicaali Suhi Plaz, Rjovina. Konjavec ter sevedaPršilec in Pihalec. 40 So tudi gore, ki jimpravijo tokraj tako ter onkraj drugače. In kajniso veliki turisti, kakor Kugy, Findenegg.Gstirner in drugi samo po Julijskih Alpahskovali novih, poprej neznanih, še nikoli slišanihimen! Zelo pestro imenoslovje so ondodustvarili tudi Italijani.Nad dolino Zajezeri je Veliko Spičje. tudi VLipah Špica imenovani vrh. Čeprav se namponavlja svarilo, da je Lepa Spica napačno." PV 1910, str. 82. Toda 20 let kasneje je Turna vImenoslovju Jul. Alp (str. 15, op. 1) o Kaninupisal: »Ime Kanin smatram za spačenko iz slov.Kamen.« (Gl. tam obširnejšo razlago imena.)M Dr. Matko Potočnik, PV 1910, str. 129—130.59 PV 1910, str. 132. v isti repliki piše Tuma (ibid.str. 131): »Odgovor dr. Potočnika ni noben odgovor,vsaj ne strokoven, na mojo stvarno in .zdravo'kritiko. Razumem pa iz tega odgovora ogorčenostg. avtorja, zdaj vidim, da je g. profesor, spisujočsvoje Julijske Alpe, povzel največ iz mojih turistskihspisov, a zdaj se mora pokoriti, ker je to storilbrez lastnega kriterija.«" Evgen Lah: »Kranjske planine« v Letopisu SlovenskeMatice 1882—83, str. 136—162. Za Kanjavecima že imenovana karta Capellaris iz 1. 1798: M.Cognaz (izg. konjac).Za Pišnico naš najlepši gorski potok, ni nobenabeseda odveč. S. Rutar piše v »Zgodovini Tolminskega«,str. 265: Voršec ali Mojstrovka, med Sočoin Piščenco. Jožef Vole: »Podkoren, Črtice iz preteklostivasi in gorenjske Doline«, Ljubljana, 1938,str. 77: piše na osnovi starega rokopisa iz kranjskogorskegaarhiva sedanjo Pišnico v stari obliki»Kopišenca«. O Volčevem spisu poroča v GeografskemVestniku 1938, str. 150, revijin recenzent sšifro S. I. Glede Pišnice pritrjuje avtorju: »Kopišenca,s čimer je ime tega potoka na mah zanesljivorazloženo.« Tudi Rudolf Badjura (Ljudskageografija, str. 119 in 204) razlaga, da je Pišnica,v narečju »Pišenca«. obrušeno ime iz izvirnega Kopišnica,oglarska kopa, kopišče (Kohlenmeilerstatte),ne od peska. Ali France Bezlaj: »Slovenskavodna imena« I, str. 15, II, str. 91—92, pravi, da jeBadjurova etimološka razlaga komaj verjetna, imePišnica je pač izvedeno iz besede pesek, peščenica.izrojeno ime, nam je vseeno le Lepa Špica najeziku, kadar nanese beseda na sončni vrhs širokim razgledom po stoterih snežnikih, patudi pogled navzdol je z Lepe Špice kaj mikaven,tostran na sinja jezera ter onstranv pisano Trento. 11Kamniške ali Savinjske Alpe? Slovensko planinskodruštvo je ob desetletnici obstoja izdalospominsko knjižico, tam so se Kamniškeplanine še pisale Grintavsko pogorje. 42 Domačeime za vso gorsko skupino je pri nasše zmerom »Grintavci« in se zanje po praviciogreva tudi naš prvi geograf prof. Melik. Alikakšno vojsko so imeli med sabo nemški učenjaki,če naj se piše Savinjske ali Solčavske(Sanntaler. Sulzbacher Alpen) ali Kamniške(Steiner Alpen)! Za »Savinjske« se je vnetoboril dr. Johannes Frischauf, za »Kamniške«nič manj ognjevito dr. August Bohm vonBohmersheim. Pri nas je učeni svet okleval.Štajerec Kocbek je vztrajal pri »Savinjskih«,prof. Seidl dopušča dvojnost imen. Tako tudiprof. Melik, ki mu radi pritegnemo, ko pravi,da ne bo prav nič narobe, če se v književnostitudi v bodoče držita in se uporabljata kot enakovredniobe imeni. 13Nekateri geografi prištevajo h KarnijskimAlpam tudi Ziljske, čeprav sta gorski vrstiločeni po izraziti dolinski črti, namreč rekiZilji. 44 Pri nas so tudi takole pisali: »Kranjskeplanine se dele v pogorje Karavank inv gorstvo julijskih Planin. Karavanke pa delivoda Kokra v dve zelo neenaki polovici: vzapadne Karavanke in v vzhodne, le-te pa sev vsaki deželi drugače imenujejo. Na Koroškemjih pišejo po potoku Sulzbach, Štajercijim pravijo Savinjske Planine, mi jih zovemopo mestu Kamniku »kamniške Planine«. Predelloči julijske od karniških Planin. RekaZadnjica se izliva v bovški okolici v Sočo.« 45Še pred Findeneggom je bilo pri ljudeh v rabi41Cez Veliko Špičje — Lepo Špico je do zadnjevojne potekala meja med nami in Italijo. Po italijanskose je gora pisala in jo še pišejo CimaBella (= Lepa Špica)." Dr. Vladimir Foerster: »Po desetih letih«, 1893 do1903, izd. Osrednji odbor SPD, str. 6." Anton Melik: »Slovenski alpski svet«, str. 31. —Dr. August Bohm von Bohmersheim: »Steiner Alpen«,Dunaj, C. Gerolds Sohn, 1893. Tine Orel:»Ob arhivu savinjske podružnice«, PV 1963, str. 627.— Zanimiv je zaradi imen o naših Grintavcihimenoslovni ekskurz Jos. Westra: »Iz domovine intujine«, zal. SPD, Ljubljana, 1944, str. 75—76." Zeitschrift des deu. u. osterr. A. V. 1898, str. 281,piše: Karnijske Alpe se delijo v dve skupini: ZiljskeAlpe in glavna vrsta Karnijskih Alp (KamischeHauptkette). Tako tudi Marinelli: »Alpi del Gaile Alpi Carniche proprie« (karta v Bollettino CAI1887 str. 152—153). Te razdelitve se drži tudi dr. M.Potočnik: »Vojvodina Koroška«, I, str. 15.,sEvgen Lah, n. m., str. 141, 145, 147. Imena julijske.kamniške, karniške so pisali z malo za-

Triglavski svet pozimi Foto Albert SušnikO človeku,ki je vse življenjeiskal lepotoMarjanLipovšekZadnjič sem imel opravek v Radovljici in kosem končal, me je prijatelj potegnil z avtomv Begunje. Izpred bolnice, nekdaj kaznilnicetežkega spomina, sem stopal v čistem junijskemdnevu gor k Sv. Petru. Na jugozahoduso se vzdigovale triglavske gore, vedno boljsanjske, vedno bolj kipeče, čim višje semprišel. Zgoraj je cerkvica, stara kot nekdaj,čudovita v svoji harmonični obliki kakor malokaj,kar je slovenski arhitekt, bodisi da jebil župnik ali kmet ali šolan človek ustvaril.Ker danes skoraj ni ne gore ne hribca, ki bibil brez gostilne, so tudi tu postavili zadaj zagozdom »sankaško kočo«, kakor jo imenujejo,da je priložnost za oddih, še bolj pa za pijačo.Vendar sem imel srečo. Pijancev ni bilo intudi kričanja ne. Klopi pred kočico so samevalein razglednik tik spodaj je bil zapuščen.Samo razgled tja do odsevov Blejskega jezera,pokljuških temin in daljnih bohinjskih gora,pa daleč gor v Savsko dolino, ki z desne objemaTriglav in Škrlatico pa Martuljško skupino,ki s Kukovo špico pogleduje sem čez,ta širni in mili pogled na blejski kot ni bilnič manj lep, če ne lepši.Toda nekaj me je motilo. Sprva nisem vedel,kaj. Pa sem prisluhnil in od nekih samotnihkoč, ki stoje zadaj v bregu, so se slišale naše»slovenske« popevke, ta spačena muzika radijskihansamblov, ki sejejo strup med ljudstvo,ga varajo, mešajo pojme in z lažnjivimi na-

slovi trdijo, da igrajo ljudsko, narodno, našoslovensko glasbo. To pokvarjeno, bedasto, sentimentalno,zoprno ljubezensko beketanje.Pa se je oglasil zvon od cerkve. Potrkavali so,ne vem zakaj. Glasovi so doneli. Lovili so sev zraku, prehitevali, ujemali, se družili in sharmoničnimi krili plavali čez globeli dalečv dolino, na vse strani.Pomislil sem: glej to raznoličnost zvočnegasveta. To monotono, dolgočasno ritmično nabijanjein melodično primitivno podobo popevk,pa te glasove zvonov, ki so zgolj posameznitoni, pa s svojo čudovito zvočno, pravzapravfizikalično popolnostjo hite čez gore.Za katero stran se bom odločil? Ne zato zazvonove, ker se glase iz cerkve. To je miniloin je le še preteklost, čeprav prelepa in zgoljnaša, kakor pravi pesnik ...Na gori, ki se pne v nebo,samotna cerkvica stojiin tam nad njo molče gredooblaki, beli romarji.Kot bleda vdova gleda tamna vitke ceste, na vasi.Nihče ne stopi več v njen hram,njen zvon nikdar več ne zvoni.Le včasih še, ko trepetaskoz votla okna vetra dih.v večerni zrak zašepetao Turkih in o romarjih ...Le včasih še, ko lunin sijzvonik ji dvigne nad meglev dolini starec zadrhti,postane in spet dalje gre.(Janez Menart)... pač pa zato, ker iščemo lepoto in poskušamorazločevati, kaj je vredno, kaj ne.O takem človeku, ki je vse življenje iskallepoto, hočem danes govoriti.Spomnil sem se nanj, na Janka Ravnika, tuditisti dan, zakaj vem, kako ljubi čudovito ubranostpotrkavanja v sončnem dnevu, ko sediškje na gori sredi Polhograjskih hribov, padoni z vseh strani z višin in s Sorskega polja,zdaj glasneje, zdaj komaj slišno, milo, ubrano,slovesno, otožno, kakor pač prinese vetrc glasovein kakor se družijo med seboj sredigora in dolin.Pri Janku sta nerazdružljivi ljubezen donarave — ne samo do gorskega sveta — innjegova predanost glasbi, ki mu je poklic.Danes, ko zasluge na kulturnem področju čimdaljemanj spoštujemo in je vsak športnikdneva največji junak, ko se vedno premalozavedamo, da sta samo znanost in kulturapravi obraz naroda, ni čudno in tudi grajatine morem, da le malokdo izmed planincevve natančneje, kaj Ravnik pomeni na področjuglasbenega ustvarjanja in glasbene pedagogike.Saj večino ljudi zanima zgolj senzacija,in niti ne senzacija trajnejših kvalitet,temveč senzacija dneva. Celo med glasbenikini dovolj osveščenosti za vrednote, ki prehajajoali so že prešle v našo kulturno zgodovino.Preveč je vsakodnevnega dela in interesovza uveljavljanje, za boj med pozicijamiin priznanjem. Zato premnogim ni znano, dokakšne mere je Ravnik posegel z novostjosvojega ustvarjanja med sicer kvalitetne, anekoliko zastarele razmere tam okrog leta1914. In prav do danes je ostal zvest — karje tako redko — sebi, torej svojemu naturelu,svojim čisto posebnim izraznim sposobnostim,pa tudi razvoju, s katerim je ves čas deloval,ga pazljivo zasledoval.Vendar naj bo o Ravniku — glasbeniku dovoljsamo teh besedi. O njem pripoveduje našakulturna zgodovina in esejistika. Nam gre zaRavnika — planinca. Za skalaša, kakor je bil,navdušen na vzore, ki so strmeli drugam kakorokosteneli nazori meščanskega planinstva.Zato se je pridružil Skali in ko so ga tam»zavohali«, kakor je sam rekel, so ga takojdrugo leto izvolili za predsednika.Dolga leta je tamkaj deloval. Kogar zanimajonadrobnosti, naj si prečita izčrpen, nekolikoz osebnimi pogledi in tolmačenji pobarvan,pa natančen in poučen Škerlakov članek o zgodoviniSkale. Precej nazorno in pregledno sotamkaj postavljene različne faze njenega delovanja,ki jim je bil Janko Ravnik glavni,včasih edini, vselej pa sodelujoči pobudnik.Ravnik je bil eden od tistih, ki so oznanjalilepote gorskega sveta, predvsem zimskega, kitakrat še ni bil odkrit. Staro SPD (Slov. plan.društvo) zanj ni imelo dosti razumevanja. Skalaši,med njimi Janko, so bili tudi smučarji.S fotografijami so prikazovali lepote zimskihgora, predavali, se medsebojno izpopolnjevaliin ustvarili temelj slovenske gorske fotografije.Obenem se je vedno bolj odpiral gorskisvet tudi v snegu, kakor so ga začeli slavitiin zanj vnemati mladino že Kunaver, Badjurain njun krog. A po vojni je bilo treba sile nanovo zastaviti in začeti vse znova, tako je biločloveštvo pretreseno od prve velike svetovnetragedije.V zvezi s tem so skalaši začeli misliti na film,ki bi prikazal lepote našega gorskega sveta.

Ravnik je bil poleg tovarišev ne samo pobudnik,temveč tudi glavni snemalec, zanašajočse na svoj, v fotografiji že zdavnaj izurjeniin utrjeni čut za slikovno kvaliteto. »V kraljestvuZlatoroga« se je imenoval film. Drofenikin Kajzelj sta bila glavna igralca, scenarijje napisal ali vsaj v glavnem skiciralJuž Kozak.Pri poletnih-plezalnih scenah nisem bil zraven.Pač pa pri zimskih, pravzaprav pomladanskih,ki smo jih snemali na Voglu.Vogel! Ne, ne bom pisal žalostink za takratnimVoglom. Ta je samo še spomin,ki je preveč lep, da bi ga pokvarila današnjagneča. Tudi sam sem uporabil vzpenjačo invlečnico, da sem bil prej na Siji, kamor svaletos z Janekom prišla v popolni samoti poledenem severnem pobočju, da sva potemlahko pol urice posedela v blaženi tišini. Čemi urednik ne zameri, bi rad tu še enkratpopravil nerodnega tiskarskega škrata, ki jev nekem mojem članku trdil — kakor da bibil jaz tisto napisal — da gorske železnice inpodobne naprave gorsko samoto podpirajo —namesto podirajo.Da jo podirajo, je pač nesporno, kar Vogelprecej dobro dokazuje!Toda tisti Vogel leta 1928 je bil nekaj drugega.Kdo je že bil tedaj v naši družbi? Seveda— Janko Ravnik in njegov brat Tonej —nepopisen »gavnar«, ki mu ga ni bilo para inje bil neugnan. Pa dva ranjka, danes samo šev lepem spominu živeča, Zane Košca in JanezKvedei-, oba tedaj izmed najboljših smučarjevskalašev.Kako da so mene vzeli zraven, nevem. Najbrž je posredoval Janko sam, ki semmu bil tedaj že nekaj let učenec na konservatoriju.In smo bili »filmske šterne«, filmski zvezdniki,kakor se je norčeval Tonej. Nikoli nebom pozabil tistega sončnega jutra, ko je ponoči— za veliko noč — zapadlo decimetersvežega pršiča. Poiskali smo klanček, Jankoje odločil, kod naj prismučamo, kje naj obračamo,kam naj odpeljemo. Na vzpetini nadklancem smo čakali, da nas pokliče, vsi nekolikoživčni. Presneto, to ni bila mala reč, nastopativ filmu, četudi samo kot smučar. Ampakkako smo ga polomili! Sonce je tedaj žeogrelo sneg, ki je prijemal na smuči in vsakpo svoje se je valil čez tisti klanec, na koncusmo razen Toneja vsi padli, sram nas je bilo,Janko pa je vpil: Film boste plačali!Se danes morajo biti tisti posnetki nekje varhivu Skale ali kjerkoli že.In popoldne smo smučali k razgledu, kjer jepozneje stal Skalaški dom na Voglu in kjerstoji danes hotel. Ali je že bilo napisano, daje ta prostor izbral in sugeriral Janko Ravnik?Mislim, da so bila — res po nemarnem — obslovesnem začetku današnjega hotela letosspomladi imenovana druga imena. Zanimivo,koliko ljudi se diči s pavovim perjem in kakohite časnikarji poročati napačne podatke! Tudizrcalo časa in naših vse lepših navad!Z denarjem, ki so ga dobili od filma, so skalašizačeli — samo začeli, drugo so pozneješe krepko doplačali — graditi svoj dom naVoglu. Tedaj se je bilo še treba truditi odSv. Janeza čez Storečo x-aven v snegu tudi popet ur iz doline do Doma. Bili so pač še krepkirodovi, ki se tega niso bali in jim še v glavoni padlo, da bi poleg vzpenjače, ki ni nanjonihče takrat mislil, zahtevali še vlečnico zZgornjega Vogla tjakaj za Orlov rob! To smopač zmogli z lastnimi nogami in ne verjamem,da bi bil kdorkoli — ali pa jih je le peščica —ki bi ne rekel, da je bilo tedaj lepše.Z Domom na Voglu je Ravnik zmagal protistruji v Skali, ki je želela imeti dom za Akom.Od zgolj plezalskih ambicij, ki jih je Jankobolj malo poznal, je kazal pot k širšemu spoznavanjugora.In sedaj bi moral našteti Ravnikove druge odlike,predvsem njegovo sposobnost za fotografskoumetnost. Ta je v njem danes živa,kakor kdajkoli, in Janko lahko gleda na neskončnovrsto uspehov, ki jih predstavljajonjegove črno-bele, pozneje pa barvne fotografije.To je neizrečeno bogat, pa kvalitetno neusmiljenonatančen izbor raznovrstnih pogledov,motivov, nadrobnosti iz različnega ljudskega,živalskega, rastlinskega sveta, neskončnavrsta slik, ena lepša od druge, čudovitapaša za oči in srce, ki ji je Ravnik tudi vspremni besedi znal povedati primerno vsebino.Toda ta rezultat, ta seštevek njegovega dela,natančnega, vztrajnega, nepopustljivega, skrajnjekritičnega, ni edino. Ravnikova ročnaspretnost je neverjetna. Od parnika, ki si gaje še davno pred minulo vojno naredil zaigračo in je perfektno plul po Bohinjskem jezeru,od čudovitih jaslic, kjer meljejo mlini,teče voda, sijejo jutranje in večerne zarje, odjadrnice, ki jo je s pomočjo svojega sina dr.Tomaža Ravnika sam zgradil in ki še danesreže valove njegovega domačega jezera, odštevilnih sti-ojev in drugih priprav, ki jih jesam nai-edil, od intarzij, ki jih je delal med

i ga že prej slišati. Morda je tam ležal?Videl sem celo njegovo zenico v očeh. Pravnič strahu ni bilo videti v njih, samo zvedavost.Čutil se je varnega. Zopet me je pi-ešinilamisel, s katero sem se že večkrat ukvarjal,da ni zgolj instinkt, ki vodi posameznadejanja te divjadi.Nagon bi ga silil v beg. Tudi spolni nagon, kipoveča divjadi zanimanje za okolico, zdaj počiva.Kakšen je torej razlog njegove radovednosti?Dobro! Začel je igro. Nenapisana pravila divjinepa mi nalagajo moralno dolžnost, da igrosprejmem.Počasi, čim bolj počasi sem spuščal daljnogledz levo roko. Z desno sem polagoma obračalpuško v smeri gamsa. Daljnogled mi je obviselna jermenu in leva roka je že pomagala desni,ko se gams še ni premaknil. Njegovih oči panisem videl več. Potem sem jel dvigati puškok licu z namenom, da bi počakal, ko se bogams moral pokazati izza bolvana. Puško semže prislonil k ramenu in skozi daljnogled napuški sem hotel zopet pogledati gamsu v oči.Toda ni jih bilo več za bolvanom. Potem semslišal skok in videl, kako se je pognal izzabolvana ter zbežal proti steni. Ujel sem gav daljnogled na puški in ga spremljal v diru.Poskusil sem. da bi umiril križec na njegovihplečih, čeprav se s prsti nisem dotaknil sprožilca.Nisem imel namena stx-eljati. Ni poštentak strel, toda vaja je koristna. Včasih jetreba popraviti v diru slab zadetek.Pod steno se je gams ustavil in nekajkratostro zabrlizgal. Tam je bil že zunaj ugodnestrelne daljave. Ta trenutek pa sem izrabil,da sem spustil puško na kolena in zopet prislonildaljnogled k očem. Potem sem gledalgamsa, kako se je pognal na polico Kuntarjain zdirjal po njej, ne da bi se ustavil, doklerni izginil za robom.nevarnost mnogo prej, preden jih je mogelzagledati lovec. V takih primerih so pobegnilipreko police za steno, ne da bi jih lovec slišalin tam počakal, dokler se ne bi čutili varni.Ivane pa je nekajkrat pognal trope s tisteježe preko rebri navzdol med lovce, ki sočakal spodaj, tako da je prečkal steno po policiin po njej prišel na ježo. Toda to je zmogelsamo on. Mi se tega nismo upali. Niti čuvajne. In celo Ivane se je prekrižal vsakokrat, koje vstopil v tisto steno.Danes pa bi sploh ne šel v tisto steno. Svetje bil še ves razmočen, zato je bila nevarnost,da se proži kamenje, precejšnja. Sicer sempa na lovu in ne na plezariji!Gams se bo najbrž ustavil na ježi. Ustavilse bo, potem pa bo morda šel dalje po rebrinavzdol na tiste obrasle strmali ali pa v grapoin na police onstran grape.Če se ne bi ustavil na ježi vrh Kuntarja, biga verjetno še mogel zalesti. Samo pohiteti bimoral, da bi prišel do grebena, koder se viditista reber, ki se spušča z ježe, še preden sespusti gams po njej navzdol. Z grebena pa jesamo streljaj na največjo polico, onstrangrape!Krn in njegova soseščinaVedel sem, da je za robom velika, poševnaježa, kamor se gamsi radi zatekajo. Videl paje od blizu še nisem, ker si ji ni moč približati.Včasih sem jo opazoval z nasprotnegapobočja, tako od daleč, da sem komaj z daljnogledomvidel gamsarijo. Nisem pa jih mogelocenjevati. Ta stena je potem na nasprotnempobočju Kuntarja zopet prešla v sila razdrapanopreperelo reber, po kateri je bil vzponzelo težaven, ker je bila kamenina izrednokrušljiva. Zato je bil vzpon do ježe tudis te strani za lov popolnoma brez pomena.Gamse je krušeče se kamenje opozorilo na

Odločiti se moram takoj. Druge izbire ni, čehočem danes loviti. Nepisana pravila igre nedopuščajo, da bi iskal druge gamse, saj s tem,ko jo je pobrisal, igra še ni končana.Takih rogljev še nimam. Torej, brž pot podnoge!V manj kot pol ure sem bil pod vrhom grebena.Na rokah sem imel nekaj prask, ki mijih je vrezalo ostro kamenje v dlani, in kolenasem imel vsa mokra. Pa zadihan sem bil tudi.Zato sem sedel na ruš je, ki me je zakrivaloz leve strani, od koder bi se moral bližatigams, če bi se spustil z ježe po rebrinavzdol. Hrbet pa mi je zakrival greben, kije strmo padal v sotesko. Na nasprotnem pobočju,komaj streljaj daleč in nekoliko višjeod tega hrbta, pa se je soteska razširila v obsežno,zaraslo polico, ki je bila zelo pi-ikladnopovezana na ježi vrh Kuntarja s stečinogamsov. Tam je bila druga možnost, kjer bise mogel zadržati gams. Toda tja se mi nimudilo gledat. Ce je gams na polici, najbržne bo šel tako kmalu stran. Zdaj sem prevečzadihan. Najprej se moram oddahniti.Zdaj pa bo že čas, da se razgledani za gamsom.Očividno ga ne bo sem dol po rebri.Pripravil sem puško in daljnogled ter se počasidvignil izza skale. Z očmi sem preletelpolico na nasprotni strani soteske, ki je bilaobrasla z otoki ruševja med živopisano zelenopreprogo trave in cvetja. Gamsa nisem opazil.Videl sem velik viharnik, ki je stal na majhnivzpetini ob ruševem grmu. Nekoliko zadaj,kjer se je svet začel ponovno dvigati protivrhu, so izza majhne goščave zakrnelih smrekmolele svoje suhe kosti proti nebu nekaterenjihove starejše sestre. Toda o gamsu nitisledu. Očividno se zadržuje še vedno na ježi.Po rebri dol ni prišel in tudi s police na nasprotnistrani, ki je tako zakrita, v tem časune bi šel. Torej lahko še počakam. Do nočije še dobre tri ure.Veter je dokončno spremenil smer. Začel jevleči z vrhov navzdol, znamenje, da je neurjemimo, čeprav so bili oblaki še vedno sivi inbrezoblični. Čeprav so še vedno uspešno branilisvojo črto pred jasnino, ki se je bleščalaz zahoda, čeprav so se po bregovih Koble inZgajnarja na vzhodu še vedno vlekle umazanemegle in so iz velikih daljav še odmevaligromi.*Pod vrhom Kuntarja se je utrgal kamen.Odrevenel sem tako, kot sem bil, in samo očiso mi blisnile v tisto smer. Kamen je vidnoodskakoval po rebri navzdol in za seboj i-ušilplazove manjših kamenčkov. Potem se jeutrgal nekje pod vrhom še drugi kamen. Gamsje! Vedel sem, da je, zato sem se pripravil.Toda nisem ga videl, pač pa sem slišal, kakose je znova utrgal kamen, ki se je zakotalilv sotesko, od koder se je vrnil odmev.»Aha. V grapo jo je mahnil in od tam bomoral na polico,« sem pomislil in se potegnilna rob. Na kamen sem položil robec, da bi bilnaslon puške mehkejši, potem sem vzel v rokedaljnogled in čakal, da ga zagledam.Daleč na zgornjem koncu se je lahkotno zaganjaliz grape na polico, iz sence na svetlobo.Da, prav ta sprehod iz sence v tistonenavadno svetlobo, mi je posebej padel v oči.Bil je drugačen prizor, kot sem ga bil vajen.Zaradi velikega nasprotja med svetlobo insenco je bil gams sprva, dokler se je vzpenjalpo steni, skoraj siv. Ko pa je prišel na tistooranžno svetlobo, je postal jelenje rdeč, kakorsrnjak. Očividno je tudi gamsa presenetilatista slepeča svetloba, ker se je ustavil vrhroba in z visoko dvignjeno glavo opazoval taprizor.Ta pogled me je prevzel. Ne vem zakaj, todavselej ga enako živo vidim pred seboj in setega natanko spominjam z nekim nenavadnim,žlahtnim zadovoljstvom.Pozabil sem celo na daljnogled, ki sem gadržal v roki. Šele ko se je gams premaknilin se začel bližati po polici navzdol, sem primaknildaljnogled k očem.Res, gams je bil, da malo takih! Ni bil posebnovelik, toda tršat, s kratkim vratom, razmeromadrobno glavo in izredno močnimi,visokimi roglji, ki so se v srpastem loku bočilinad čelom. Vsak na svojo stran. Lepa žival!Pravi goličavar, vajen sten in previsov.Gams je medtem prišel na tisto največjotravnato preprogo, še malo pogledal okrogsebe in sklonil glavo, da bi utrgal grižljaj, kise mu je ponujal. Toda gobčka ni odprl. Obstalje nepremično z glavo sklonjeno k tlom.Kaj se je zgodilo? Nekaj ga je vznemirilo!Veter je ugoden, torej me ni mogel dobitiv nos. In vendar imam občutek, da gledaproti meni. Najbrž so se zalesketala stekladaljnogleda. Drugače me ne bi mogel opaziti.Čutil sem rahel nemir. Ce me je opazil, jezdaj poslednja priložnost. Spustil sem daljnogledin prijel puško. Ko sem ga zopet ujelv vizir daljnogleda na puški, sem ga že videl.

V igri megle na Skuto Foto Albert Sušnikkako vznemirjeno in z visoko dvignjeno glavostopica. Zdaj pa zdaj bo planil v skok inpotem — zbogom.Poskusil sem umiriti križec na njegovih plečih.toda ni mi uspelo najbolje. Gams je bilpredaleč. Toda zdaj ali nikoli! Zadržal semdih, se prilepil na puško in križec se je usmerilna plečih. Še malo sem dvignil puško, da se jekrižec skoraj dotikal hrbta in sprožil.Gams se je ves stresel in počasi stopil naprej.Drugega znaka ni dal. Gora pa je zabobnelav tisočerih odmevih. Odložil sem puško inzopet prislonil daljnogled k očem. Gams jekrenil z rahlo sklonjeno glavo in brez zanimanjaza dogodke okrog njega, proti grmu,ob katerem je rasel viharnik. Ob grmu jenekaj časa stal, kot bi kolebal, nakar je legelz glavo obrnjeno proti tisti jasnini na jugozahoduin zrl v tisto svetlobo še nekaj trenutkov.Nato mu je zatrepetalo telo in klonilaglava. Mene je boleče spreletelo.Prispevek k planinskibiografiji Zorka Jelinčiča(Napisano za primorsko številko P V)BrankoM a r u š i čV dneh, ko nam je smrt Zorka Jelinčiča vzbudilanič koliko reminiscenc in razpravljanj onjegovi življenjski poti, mi je Tonče Jugov izSolkana (Nova Gorica) blagohotno dovolilvpogled v zapuščino svojega brata dr. KlementaJuga, kar skrbno čuva in zbira že vrstolet. Bržkone me je k temu pobudil tudi članekJaneza Bizjaka (»Jug je še živ«) v julijski številki»Planinskega vestnika« (1965), a pravzagotovo neraziskani problem miselnih odnosovmed dr. Jugom in Zorkom Jelinčičem.

Večkrat sem si zastavljal ta problem, zlastizaradi Jelinčičeve usmeritve v letih, ki so sledilaJugovi smrti. Prebiral sem številne Jelinčičevebiografske prikaze Jugovega življenja,polne tovariške prizadetosti, sočutja, naklonjenostiin ne nazadnje občudovanja. Jugmu je bil nekakšen učitelj, čeravno ga jeJelinčič leta 1920 navduševal za gore in mutako odpri novo področje razvoja njegove filozofskemisli. O odnosih Jug-Jelinčič je spregovoriltudi Boris Pahor v svojih triglavskihrazsežnostih (Planinski Vestnik, št. 10, 1965),pokazal je na potrebo, da se primerja usodaobeh, primerjava, ki naj bi odkrila njune »sorodnostiin razločke«, brez dvoma vredno na-Zorko Jelinčič kot dijakpotilo bodočim piscem Jugove oziroma Jelinčičevebiografije. Prispevek k takemu poskusuje pričujoči zapis, ki vključuje tudi objavonekaterih skromnih, a kljub temu dovolj dokumentaričnihdrobcev njune medsebojnekorespondence.Med papirji in korespondenco dr. Jugove zapuščinese nahaja tudi 9 razglednic, ki mujih je Zorko Jelinčič napisal med leti 1922 do1924. Število je začudujoče skromno, tudi nibilo med papirji najti nobenega obsežnejšegakorespondenčnega teksta. V naslednjem jevsebina razglednic dobesedno podana, sledesi v kronološkem redu nastanka; ob objavinekaterih je bilo potreba dodati krajši spremnitekst.Padova 30. X. [1922]Pogrešam Kamniške, če ne radi drugega, žezato, da bi se po njih orientiral; tako čestozablodim v te brezkončne kolonade ob tratoarjih-Padova, Via del PadovaninoFabris.Pozdrav! Zorko19, presso DeRazglednico z baziliko sv. Antona je Jelinčič poslaliz Padove, kjer je študiral, Klementu Jugu, takratše študentu, v Ljubljano. Bilo je to v letu, ko staže opravila nekaj uspelih planinskih oziroma alpinističnihpodvigov.Padova 5. XII. [1922]Čital sem, da se je ubil neki Turk približnotam, kjer sva midva preteklo zimo plezala!Ali prideš kaj domov za Božič? — Zlezemo zakak dan na naše hribe. Mene zelo vleče gor.Kaj bi ne?! Tu ne za bogovo ne vragovo voljone vidiš hriba, le od časa do časa dobiš kaj,kar Te zdraži, da se spomniš, da so hribi, lepihribi ... Ti imaš — lep kos zasluge pri tem!PozdravZorkoDragi Klemente! Hvala Ti za opravljeno, Klemente!— Benussi-ja pridno poslušam; govoriTi mirno, stvarno — prava bela vrana medostalimi. Do sedaj je govoril le še bolj uradno,splošno o eksperimentu in pomočkih. Vebrovapriorizem bi tu seveda zastonj iskal: težnjak naravoslovski preciznosti je včasi še malopreočitno vidna, kot pri Vebrovi »matematični«.Tudi ta razglednica, z astronomskim observatorijemv Padovi, je bila poslana v Ljubljano. Benussi, kiga je Jelinčič omenja, je bil profesor eksperimentalnepsihologije ter se je pri njemu izpopolnjevaltudi dr. Klement Jug v šolskem letu 1923 24. TurkJosip, ki se prav tako omenja s priimkom, se jeponesrečil ob koncu novembra 1922. leta na Grintavcu,na katerega sta se Jelinčič in Jug povzpelajanuarja istega leta. Ture je Jug popisal v svojemprvem planinskem članku »Trije krti v snegu« (Pl.Vestnik 1922, št. 2, 3—4).Benetke 6. XI. [1922]Dragi Klemente!Z Jožetom zjutraj prijadrala sem. seveda nepeš, ker to ne gre.Tu bi lahko študiral vrednostna čustva, domačinovin Italijanov sploh.PozdravVeš — Alpe se vidijo celo odtod!ZorkoRazglednico je poslal Jugu v Ljubljano, podpisaljo je tudi Jože Bevk, ki ga Jelinčič omenja. Bevkje bil Jelinčičev planinski tovariš; leta 1923 je dokončalfilozofske študije v Padovi in jeseni istegaleta pričel predavati na tolminskem učiteljišču.Doma je bil iz Laharna pri Cerknem, umrl je leta1947 kot profesor v Trstu.

4. febr. [1923]Hvala za skomine! Le ne korači se tam prevečs svojimi Kamniškimi; saj tudi mi hodimov hribe! — take, da nikdo še ni bil pred namina njih (torej same »Erstersteigunge«). Daneszjutraj, ko sem se zbudil, sem se vrnil s krasneture — cela, od začetka do konca plezalnatura — res. skoro le v sanjah moraš kaj podobnegadoživeti.Za Božične počitnice sem zlezel na naš bližnjiKuk — edini jasni dan v teh počitnicah —sam, ker družbe ni bilo. Sneg se je nižje udiral,proti vrhu je bil leden. Lep razgled prekosneženih streh in meglenih morij pa belihKamniških kap.Ravninski pozdravZorkoJelinčič piše Jugu v Ljubljano. Razglednica prikazujeseverno triglavsko steno, ki ji je po vsejverjetnosti Jelinčič vrisal s svinčnikom dve plezalnismeri v njenem vzhodnem delu. Razglednica imaodtisnjene žige Aljaževega doma, stolpa, doma naKredarici in koče pri Triglavskih jezerih.6.[Podmelec] 5. VII. [1923]Klement!Jutri gremo na Črno prst — Gredico — Vogel.Mogoče, da pojde tudi Bevk poleg domačihfantov.Veš kaj o Francetu?Upam, da nam bo sv. Peter bolj naklonjen kotTebi na Triglavu. t-, j -71Pozdrav ZorkoJelinčič je pisal iz svojega domačega PodmelcaJugu v Solkan. Na razglednici je upodobljena Ljubljana.France, o katerem Jelinčič vprašuje, jenjun planinski tovariš Štrukelj, iz Modreja priMostu na Soči; bil je takrat študent stavbene tehnike.5. [Padova] 12. III. 23Klemen te!Prišla sva z Bevkom v Kamniško Bistrico, doAlp, naprej nisva zmogla, in na splošno sohribi stopili v ozadje pred drugimi zanimivostmi.Pozdravi ob priliki Grintovc!PozdravZorkoPodpisan je tudi Jože Bevk; razglednica z arenov Veroni je bila poslana v Ljubljano.7.6. VII. 23.Obžalujem vrv, ki se je dolgočasila — vsajprvi dan. n j „ ,Pozdrav ZorkoRazglednica z Orožnovo kočo na Črni prsti je bilaposlana v Solkan. Podpisana sta še Jože Bevk indijak Evgen Božič iz Podmelca.Dragi Klement!Podmelec 30. dec. [1923]Hvala Ti za poročilo, dasi ga moram biti vseprej kot vesel!Štrukelj je bil pred tednom na malem Triglavu,z večjo družbo; pravi, da Te je iskalzaman.Novo leto polno novih uspehov Ti želim, —dasi se mi zdi to precej nepotrebno, kot vsemdomačim.Pozdrav Zorko9.Dragi Klement!Podmelec 5. jul. [1924]Čez stene bi šel rad — pa saj veš kako sodoma, zato Te prosim piši, kdaj in kod greš,na naslov: Božič Evgen Klavže — Podmelec(v pismu). Časa nimam mnogo, zato bi najrajekolesaril do Trente in nazaj. Tudi meskrbe plezalni čevlji, če jih imajo, Te prosimKlement, kupi mi jih, — če ne dobim do11. t. m. nobenega obvestila si jih dam patu za silo popraviti! Pozdrav ZorkoZadnja ugotovljena razglednica Jelinčiča dr. Jugu,pisal jo 'je tudi v Solkan. Nameravani izlet staopravila 17. julija, bil je njun poslednji. Poslovilasta se na Malem Triglavu, Jelinčič se je vračaldomov, dr. Jug pa novim podvigom in smrti naproti.Tonče Jugov je dovolil tudi objavo sledečihpar odlomkov iz pisem, ki mu jih je ZorkoJelinčič poslal v letu bratove smrti.V začetku septembra (7. IX.) mu je pisal meddrugim tudi sledeče:»>.. . Zveselilo me je ono, o Milki! — Oziroma,bi me moralo užalostiti, če pomislim s kakimsrcem bi Klement sprejel to vest; v njegovotragično življenje bi še v smrt kanila kapljicatragike t. j. še konec življenja bi bil tragičen(zanj fizična, telesna smrt itak ni pomenilatragedije, še najmanj pa v stenah Triglava),v kolikor je njegovo mišljenje o Milkini ljubeznibilo zmotno«Objavljeni odlomek se dotika dr. Jugovega ljubezenskegarazmerja, ki je na njegovo razpoloženjev času njegove smrti nedvomno vplivalo. V naslednjempismu poroča Jelinčič 10. novembra 1924Antonu Jugu o smrti svojega očeta. Ta smrt je bilavažen preokret v njegovem življenju, zanj so ses tem končala študentovska leta.Dragi Tonče!Včeraj, dne 9. nov. 1924. mi je umrl Tata!Niti tri tedne ni bil v postelji.Smrt nas je strašno zadela, ker nam je bilpravi oče v najplemenitejšem smislu te besede.

Kako nas je pogodila »usoda« z zavratnimsunkom, boš umel, če Ti povem, kaj nam jetata bil.Dosti nas je, bratov in sester, — devet; odteh pet sester — toda prizadeval si je, danam vsem —• v kolikor smo dorasli — da zizobrazbo dostop do lepšega in boljšega duševnegain materialnega življenja. V tem jebil do skrajnosti požrtvovalen. Razmere somu sicer silno križale račune: najstai-ejši bratje sicer postal učitelj — sedaj je v Jugoslaviji—• toda najstarejši sestri ni mogel radivojne dati druge šole kot enoletno gospodinjsko;druga sestra je po zdravnikovem nasvetuzaradi silne nervoznosli morala izstopiti izučiteljišča; brat za mano po starosti je mogelradi vojne dovršiti le dve realki, a sedaj po»profesorskih« nasvetih, radi starosti pustilštudij — sedaj je v zadrugi; sestra Anda jedovršila dve realki, in je lansko leto imelaiti v gospodinjsko šolo v Ljubljano — pripravilsem že stanovanje zanjo — pa Lahi nisohoteli izstaviti potnega lista, šol. nadzornik jepri tem tudi grozil s posledicami, itd. itd.Tata je to bolelo, kot da je on to zakrivil. Dalje za nas, kar je le mogel — sebe pri temni nič upošteval. Če je moral stiskati radinašega šolanja, celo trpeti pomanjkanje, sezadolževati, biti slabše oblečen, kot mi, otroci,— se mu je to zdelo ob sebi umljivo. »Na deželije vse dobro,« je večkrat govoril...Nikdar ni veliko čital naš Tata, toda kar je.je čital kot je stvar zahtevala, da se čita.Imel je nek fin čut, ki ga je vodil, da je znaltaktno razlikovati in občutiti prave vrednote,ki jih je visoko cenil, ter z njimi vedno ravnals spoštljivo roko. A ne še dovolj! — Občutilje tenko, kot najskrupuloznejši »suženj dolžnosti«ali demokrat oz. socijalist, da mu poznanjein občutenje vrednot tudi nalaga dolžnost,doprinašati jih onim, ki jih nimajo, ponačelu enakosti. Odkar je bil učitelj, je delalv društvih, kar so mu moči in čas dopuščali,kot pevovodja, tamburaški zborovodja, režiser,gospodarski organizator, politični delavec itd.Bilo mu je to duševna nuja, moral je, če nihotel. Zato pa je bil neizrečeno vztrajen; dasije imel v plačilo neumevanje, podtikovanje.polena, ni odnehal večni idealist, dasi je mnogotrpel radi tega.Eno veliko lastnost bi moral pri njem kritizirati— mislim, da je kritična ljubezen boljša,ker je odkrita in objektivno vredna, kot panekritična — da je bil namreč sila lagoden,komoden skoro do lenobnosti, ter osebne discipline.Zadnje desetletje prečitane knjigebi z lahkoto nesel v eni roki; izvenuradnapisma so bila bele vrane. Krepkih nastopovv domači rodbini je bilo skrajno malo, dasije napake čutil — sicer je pri tem res delovalatudi tenka dobrosrčnost. — To ga jedelalo na zunaj skrajnega oportunista, tudinapram oblastem. Koliko razvojno stopnjosvoje duševnosti bi Tata dosegel še, če bi tenesrečne lastnosti ne imel; tudi bi bržkonene imel toliko bratov in sester...To nam je bil tata po duševni strani — opisje seveda manj kot bledo seme resničnosti. —kaj je pa bil po materialni plati, boš nazornovidel, če Ti povem, da so dohodki rodbinepadli od čez 900 Lir mesečnih na morebiti200 Lir — če bo toliko pokojnine Mami. —Če sem do sedaj imel nekje globoko v dušiupanje, da, če bi letos ne mogel najti službe,kar sem smatral za svojo dolžnost, da bi seletos še doma v miru pripravil na izpite —je to sedaj odpadlo.Ta okoliščina, da odgovor na marsikaterovprašanje, ki me je trapilo do sedaj!Vernih duš dan sem posvetil Klementu, terduševnemu prerajanju samega sebe v njegovisenci. Niti slutil nisem, da bom moral te nesrečnedneve podaljševati, kot si nisem zdalečupal misliti, da me bo Klementova smrt skovalav bolj krepkega, bolj pripravljenega inmanj občutljivega za tolike udarce...Pismo je priča o Jelinčičevem družinskemokolju, pozorni postanemo na kritično ocenoočeta. Kasneje, v letu štiridesetletnice smrti,se ga je spomnil v svojem zadnjem obsežnejšemčlanku za »Planinski Vestnik«, v julijskištevilki leta 1964. Drugi, skromnejši delpisma je posvečen dr. Jugu. Značilne besedeponazore Jelinčičev odnos do svojega umrlegatovariša, saj mu je ta bil zgled miselne prizadetostiin idejne klenosti. Tega pa tudi Jelinčičuni manjkalo, kar je dokazal zlastikasneje s svojim življenjem in delovanjem.Izgrajeval je in dogradil svojo lastno pot inosebnost.VOJNA MED INDIJO IN PAKISTA-NOM je zavrla delo italijanske ekspedicijez naslovom »Spedizione Cittadi Teramo allo Yarkhum«, ki jo jevodil prof. Pinelli in je hotela raziskatiHindu Raj. Dolgo so čakali naspremnega oficirja, potem pa je izbruhnilavojna in vsi tujci so bilitakoj sumljivi. Enemu od članov ekspedicijeje že grozila internacija.Kljub temu pa so prišli na PiccoCitta di Teramo (6050 m) in VasamZom (6150 m).

LokvanjAlbertMarzidovšekSam, en sam cvet je kraljeval v črnini hladnegajezera, kot zvezda večernica potopljenav brezmejnosti večernega neba. Pravijo, dazvezde prinašajo včasih srečo; ta čudoviti cvetje bil najbolj dovršen simbol Sreče in Želja,posut s srebrom jutranje rose in ves prežetz mehkobo poletnega jutra. Komu boš prineselsrečo s svojo lepoto? Mene si osvojil.Se bojite samote? Včasih, ko sem bil še majhen,me je bilo strah, kadar sem bil sam.Tudi sedaj, ko so otroška leta že za menoj,me je včasih strah samote. Toda to je drugačenstrah. Včasih si je pa celo želim.Tudi takrat sem sam stopal po razmočenistezi. Pogled mi je še zadnjič objel skromnodomačijo in že sem se izgubil v morju mogočnihdreves. Toda takrat nisem bil sam,ker bi si želel samote. Biti bi nas moralo vsajsedem. Gosta, monotona preproga oblakov jele kdaj pa kdaj pustila soncu, da je ta s svojimimehkimi žarki pobožalo še neposušenozemljo. Mlakuže vode, ki jih razmočena, prer.apitaprst ni več mogla sprejeti vase, so tuin tam ležale na stezi in če sem stopil vanjoz okovanim čevljem, je umazana voda bi"izgnilanaokrog in potlej zopet pritekla nazaj vnapol izpraznjeno jamo. Da, vreme res nikazalo lepo. Morda sem prav zato danes tam,kjer bi se morali sestati, ostal sam. Morda?Pot poznam. Oh, kolikokrat sem že hodil odLovrenca pa do Peska! Zgrešiti ne morem,pa čeprav steza ni preveč dobro zaznačena,Cez kako uro bom prišel do osamljene domačijein ko bom dovolj blizu, me bo s svojimlajanjem pozdravil bel kužek. Potem bomorda prišla skozi stara, vegasta vrata staražena, da pogleda, kdo je predrznež, ki jo upamotiti v njeni tišini. Prijazen nasmeh obpozdravu in vprašanje po vremenu bo stopiloled nezaupanja. Potlej mi bo pogled šepostal na leseni klopi, ki stoji nekoliko dvignjenana drugi strani poti, in odmev mojihkorakov se bo izgubil v tihem šumenju dreves.Še nekaj korakov in prečkal bom stezoter se zagrizel v zadnji klanec. Potem bomstopil na veliko, belo cesto in ta me bo popeljalado planinske koče.Velikih cest, posutih z grobim peskom, nemaram. Zde se mi tako nenaravne in monotone.Še nekaj korakov .. . Pesek. Da, lesenakoča, malo dalje še ena in nasproti spomenik.Vse to že poznam. Kmalu bo večer. In kjebom spal? Na Rogli? Na Roglo pojdem. Ceme boste povprašali zakaj, vam tega ne bompovedal. Mislim, da to za vas ne bo velikegapomena, meni bo pa laže, če bom lahkomolčal.Morda še niste bili na Rogli? Rad bi vamjo opisal, a se bojim, da ne bom uspel. Velikajasa posejana s čmeriko in na njej lesenakoča. Malo vstran nekaj spomenikov padlimborcem in razgledni stolp. S skopimi besedamipovedano vse. A vendar nič. Če naletišna lepo vreme, tako da se lahko brezskrbnozlekneš na mehko, zeleno blazino, boš spalnajlepši sen. Ce se boš povzpel na stolp, seti bo pogled lahko pasel po brezmejnosti temnihgozdov, ki te obkrožajo, in oko se ti bolahko zazrlo v dalj in zdelo se ti bo, da setam nekje na zahodu ta črni mogočni gozdspaja z nebom in tam se vleče dolga, motnačrta, kot da bi bila povita z meglo. Lepo jetam, zelo lepo.Noč me je ujela prej, kot sem to pričakoval.Že sem mislil, da bi počakal na mesec, ki bimi svetil pot. Končno sem le prišel na jasoin nedaleč vstran zagledal silhueto razglednegastolpa.Prespal sem na seniku. Vstal sem ob petih.S srebrno roso sem si omočil čevlje. Za menojse je vlekla komaj vidna sled. Sledil sem jis pogledom, postajala je vse manjša, doklerni v bližini koče popolnoma izginila. Do jezersem prišel kaj kmalu. S težavo sem se prebijalskozi borovje in le prišel do prvega jezera.Bilo je majhno, črno in na sredi je medokroglimi, zelenimi listi kraljeval bel lokvanjevcvet. Brž sem segel po aparatu, da biposnel ta čudež v objemu črnine, tako nenavadne.Ko sem pogledal proti soncu, da binastavil zaslonko, sem opazil, da je prekritos tankim slojem oblakov. Skoznje sem opazilsvetlečo kroglo. Bil je res lep prizor. Na snežnobelem cvetu so ležale svetle rosne kapljein nenadoma mi je bilo strašno žal, da ni bilosonca.Kako lepe so lahko tudi majhne, nam nepomembnestvari. Včasih jih opazimo le mimogredeali pa jih sploh ne. Bi čutil v tem cvetutoliko toplote tudi, če bi ga opazil nepričakovano,če ne bi prišel k jezeru prav zato, dabi ga našel?Še pogled na Ribniško jezero in že se mi jeoogled odprl na drugo stran, proti Ribniškikoči. Pravijo, da v Ribniškem jezeru še zdajkraljuje povodni mož Jezernik. Če mu razkališvodo, se razjezi in kmalu bo nad teposlal črne, težke oblake, ki ti bodo nasulidežja kot še nikdar.Črni vrh me ni nič kaj prijazno sprejel. Tamse nisem dolgo mudil. Kaj kmalu sem se izmotaliz megle in odhitel proti Pungartu inod tam čez Kopo v Slovenj Gradec.Bil sem sam, vreme ni bilo lepo, toda vseenosem bil srečen. To in še kaj bom moral povedatidoma.

ALPINISTI V SZ niso v »turističnemplanu«, pravi Helmut Schbner v sovjetskištevilki munchenskega »Alpinismusa«. Kakorda niso važni za devizno gospodarstvo,se morajo zadovoljili z recipročno zamenjavo!»Inturist«, sovjetska turističnaagencija, je za leto 1966 izdala lep barvniprospekt o kavkaških kopališčih in z njimvabi zapadno Evropo na letovanje v vznožjuKavkaza. Velike težave pa mora premagatitisti, ki bi rad dobil pravico zaKazbek, Elbrus ali Užbo. Z avtom lahkodrviš po 2000-kilometrskem kavkaškemcircuitu, če za vsak dan plačaš 40 do60 DM za vizo. Pri tem pa v seznamu hotelovni nobenega, ki bi bil lahko izhodiščeza Kavkaz. Če pa bi turist hotel vnovčitiInturistove bone v kakem drugem hotelu,ki ni v seznamu, to ni mogoče. Vse kaže,da v Moskvi za zeleno mizo še niso prišlido tega, kaj za turizem pomenijo gore. VSZ je planinstvo šport in zato v turizem šeni prodrl s svojim pomenom. Če pa je samošport, bi SZ, tako pravi Schbner, storilapametno, če bi svoje naveze končno preizkusilatudi v Himalaji, Hindukušu inKarakorumu, če jih že 40 let uri v Tienšanuin Pamiru.DO SKRAJNIH MOŽNOSTI so dolomitskiplezalci prišli v letih 1961—1964, takopravi znani planinski publicist v svojemspisu o težkih dolomitskih smereh in vzponih.Leta 1961 so namreč štirje saški plezalci(tudi l. 1958 so v Čini vklesali novodobo — ekstremizma — saški plezalci)Siegert, Jtiger, Kauschke in Bittner pozimipreplezali znamenito direttissimo vseverni steni Velike Cine. Vzpon so opraviliod 13.—17. februarja 1961. 7. marca jenaveza v troje iz Lecca, Aquistapace, Lanfranchiin Oletti v petih dneh ponovilaCouzyjevo spominsko v severni steni ZapadneCine. Isto leto so se v Cinah zvrstileše druge senzacije. 6. julija je Kari Flungersam ponovil direttissimo v severnisteni Velike Cine. »Nezaslišano« dejanje!V času od 13.—18. avgusta sta plezalca izBolzana Schrott in Abram preplezala severozapadnozajedo v Veliki Cini in pritem porabila 160 klinov, 6 svedrovcev in20 lesenih zagozd. Tri dni nato sta ClaudeBarbier in Burmi smer ponovila v šestihin pol urah. Že 24. avgusta pa je isti Barbierpreplezal vseh petero severnih sten vskupini Cin v enem samem dnevu! Ali jekaj takega mogoče? Evo, Barbierovi »časi«so bili takile: Cassinovo smer v severnisteni Zapadne Cine je preplezal v trehurah, Comicijevo v severni steni VelikeCine v treh urah, Preussovo poč v 70 minutah,Dilferjevo smer v severni steniPunta di Frida v eni uri, Innerkoflerjevosmer v severni steni Male Cine pa v 30minutah. Barbier je s to »grosistično« zadevozačel ob 5,20 zjutraj v Zapadni Cini,ob 20,25 pa je stopil v kočo pri Cinah »ženekoliko truden«, kakor je opomnil. 28.avgusta 1961 je sam v 7 in pol urah preplezalAndrichevo poč v severozapadnisteni Punta Civeta, 1. septembra 1961 paprav tako sam severozapadno steno slovitegaTorre di Valgrande. Kakšna spretnostin seveda zmogljivost, kondicija!Naslednje leto se je pozimi začelo v CimaSu Alto. Tu so Livanosovo smer od 19. do22. februarja 1962 preplezali Sorgato, Ronchiin Redaeli. Poleti 1962 je Barbier kotprvi sam ponovil Comicijevo smer v severozapadnisteni Civette. Od 6.-9. septembra1962 so v jugozapadni steni Roda dieVael (Rotvoand) »našpikali« tretjo »železnosmer« De Franceschi, Franceschetti, Romaninin Vuensch. Zabili so 400 klinov in60 svedrovcev.Leta 1963 je prinesla »superdirettissimo« vseverni steni Velike Cine. Quo vadiš, birekli. To je bilo pravo podjetje. Pripravljaliso ga dva dni in prišli pri tem 120 mvisoko 7. januarja 1963. Od 10. do 26. januarjapa so s 16 bivaki v 17 dneh Siegert,Kauschke in Uliner izdelali »saško smer«,ki je razpihala v Evropi vročo polemiko otem, ali je to še alpinizem. »Sestogradist«Georges Livanos, »Grk«, je tedaj zapisal:»Direttissime« so nujne, ker jih terja človeškiduh, ki hoče napredek. Seveda »mehaniziranoplezalstvo« ne pomeni napredkakakor tudi umetelno plezanje ni pomenilonapredka v primeri s prostim plezanjem.Leta 1963 je v kanonadi zaradi Cine natihem sam 28., 29. januarja preplezalvzhodno steno Sass Maor Toni Marchesini.Eno od najbolj drznih dejanj v Dolomitih,je zapisal kronist. Mesec zatem je prišlana vrsto severozapadna stena Civette. Prvazimska ponovitev Solledrove smeri je trajala8 dni. Opravili so jo od 28. februarjado 7. marca 1963 Piussi, Redaelli in Hiebeler.Ko so ti trije rili proti vrhu stene,so v isto smer vstopili Sorgato, Menegusin Bonafede in to 1000 metrov visokosteno kot drugi ponovili pozimi v štirihdneh od 4. do 7. marca.Poleti 1963 so cortinske veverice razglasile»direttissimo Pavla VI«. V to papeškosmer so zabili 350 klinov in 3 svedrovce,poteka pa desno od smeri Constantini —Apollonio. Čista športna plezanja! Opraviliso jo Lorenzi, Michielli, Menardi,Grandini in Zardini v 4 dneh. Med pomembnevzpone štejejo v tem letu še smer,ki so jo v 300 m visoki severni steni Cinede Gasperi v skupini Civetti 27. in 28.avgusta preplezali De Francescki, Livanosz ženo Sonjo, Belleville, Martin in Negi,dalje v 700 m visoki severni steni CimaMargherita v Brenti, ki sta jo preplezala17. do 19. septembra 1963 Steinkotter z zaročenkoVitty Frismon.V letu 1964 druga zimska ponovitev direttissimev severni steni Velike Cine že ni

ila več senzacija. Opravili so jo Bonafedein brata Menegus. Senzacija te zime je bilvzpon v južnem stebru Marmolade diPenia, ki sta ga opravila Haag in Malsiner11. in 12. januarja 1964. Poleti leta 1964 jesledilo nekaj prvenstvenih vzponov. 800 mvisoki severozapadni raz v Rocchetti sopreplezali Menardi, L. Lorenzi, da Pozza.S. Lorenzi in Jardini, vzhodni stolp vMonte Pelmo Bonafede z obema Menegusoma.Aste in Solina pa sta odprla novopot v južni steni Marmolade di Ombretta.Leta 1964 je direttissima v Veliki Čini doživelasvojo stoto ponovitev. To pomeni,da je večina najboljših navez, ki se preizkušajov Dolomitih, videla v tej vrsti plezanjanekaj, kar ustreza duhu časa. kar jemoderno in kar je treba »doprinesti«, čehočeš nekaj pomeniti.V Zapadnih Alpah je medtem postala plezalnivrtec južna stena Aiguille du Midi,visoka 250 m. Pet smeri je v tej steni, kini širša od 150 m, vse VI. stopnje. ReneDesmaison in E. Martin sta tu 29. avgusta1965 preplezala smer z oznako VI in V +,Ai Ai, 40 m od smeri Rebuffat — Contamine.Tu ima smer tudi Mazeaud iz leta1963 (Tsinant in Laffont), klin pri klinu.MAGNETNI ISKALCI še ne bodo prišli vsplošno rabo pri reševanju iz plazov, čepravjih v alpskih deželah že preizkušajoin prirejajo tečaje za njihovo rabo. PodkomisijaIVR (Zvezne organizacije za reševanje)v Švici, ki ima v svojih vrstahzastopnike inštituta na Weissfluhjochu.CAS, letalske reševalne službe, smučarskezveze, službe na Parsennu in zveze vertikalnihprometnih naprav, je dala uradnoponovno izjavo, da bodo modernejša sredstvauporabljali v Švici šele tedaj, če bodostrokovnjaki ugotovili, da res bistveno izboljšujejoreševanje ali vsaj dopolnjujejo.To velja za soiido Varian, Forster in transistorskiiskalec. Podkomisija IVR odsvetujenabavo magnetov pa tudi tečaje zmagnetnimi sondami.DR. CAMPBELL iz Pontresine je tudiosebni znanec naših gorskih reševalcev. Bilje že naš gost na Vršiču. Gotovo je ena najboljupoštevanih osebnosti med gorskimireševalci, njegov ugled pa v planinskihkrogih sega tudi preko te službe. Ob direttissimiv Eigerju je spregovoril kot bivšipredsednik CAS, pa tudi kot star hribovecin navdušen planinec navadnega formata.»Alpinizem« je definiral takole; »Alpinizemomogoča, da doživiš lepoto gora s tem,da jih čim bolj po prirodni poti spoznavaš.Pri tem utegne biti tudi tvegan, vendarvzgaja k previdnosti, oblikuje značaj, krepitelo, dviga duha in razveseljuje srce. Priekstremnem alpinizmu gre predvsem za doživljanjein premagovanje izredno težkih,nevarnih situacij. V poštev pridejo prirodnoplezanje in umetelna sredstva. Lepota gorain razvedrilo sla pri tem sekundarnega pomena.Glavni namen in cilj je, premagovatinavidezno nepremagljive težave, pri čemernavaden človek odpove. Tudi najsposobnejšičlovek tvega pri takem početju življenje.Ta spektakel je naravna posledicanašega časa, ki hlepi po senzaciji. Z alpinizmomto nima več dosti zveze, v temlahko gledamo nekaj patološkega. Če bipublika, ki kaže lakoto po senzaciji, samapo pameti doživljala gore, bi tisk in radiotega početja ne mogla več izkoristiti.«Vsak velik dogodek v Alpah sproži velikopolemiko. Kaže, da tudi polemični odmevidirettissim v Alpah še niso odzveneli.Seveda je taka polemika tudi svojevrstnapropaganda za Švico in alpski turizemsploh. »Gnili molk« ob lakih dogodkih bipomenil, da je planinstvu potrebna transfuzija.ČLAN HIMALAJSKE EKSPEDICIJE oziromavsake reprezentančne odprave v inozemskegore naj bi imel — po pravilnikuo ekspedicijah DAV — naslednje lastnosti:Ali izkušen član prejšnjih ekspedicij z dobrimipriporočili ali mlajši, ki ima za sebojtežke vzpone v Vzhodnih in ZahodnihAlpah, oba pa taka, da bosta doživetjaznala prevrednotiti zase in za planinskojavnost;• kot predstavnik naroda mora imetidober nastop in takt; poznati mora tovarišev odpravi, imeti dober značaj, ki sezna obvladati. Ljudje s pretiranim slavohlepjemin pogoltnostjo po denarju nisoprimerni. Imeti morajo znanje jezikov.Kdor ne izkaže volje, da bi se jezikov naučil,je za ekspedicijo neprimeren. Vsakmora podpisati pogodbo, jo spoštovali inizpolnjevati. Vodja mora biti preizkušenavoditeljska osebnost z obsežno alpinističnoin človeško izkušenostjo. Zavedati se mora,da nosi odgovornost — človeško in ekonomsko— za celotno podjetje. Dokazatimora, da je temu v resnici kos. Odgovorenje za vsa poročila v tisku, izbere moštvoin ga spreminja v team. Pri finansiranjuekspedicije morajo lastni delež doprinestivsi člani — po svojih močeh.Pravilnik tudi določa, da je vsa oprema,ki jo dajejo razne firme, last DAV.Vsaka podpora je izključena, če ima ekspedicijazgolj turistične cilje, dalje če sevodja in udeleženci ne podvržejo pogojempogodbe ali če se kdo pri prejšnjih ekspedicijahni izkazal ali ni dal obračuna vpravem roku ali če je razširjal škodljivenovice m nazadnje — če se je na kakiprejšnji ekspediciji izkazalo, da je komuslužila pretežno osebnim gospodarskim interesom.

Po starihstezah(Napisano za primorsko številko PV)IvanSavliKobarid je lepi varušker na lepem kraj stoji...To narodno pesem so peli kobariški »pobje«za časa italijanske okupacije po kobariškihulicah in s tem dražili karabinerje, ko so prepovedalislovensko pesem. Dirka za nočnimipevci z enega konca Kobarida v drugega, kjerso se oglasili, je trajala večkrat v poznenočne ure.Pesnik Simon Gregorčič je v Kobaridu 1. 1871s svojimi narodno zavednimi sodelavci ustanovilnarodno čitalnico, pevsko društvo — priŠkehonju (Špehodnju) je najel sobo in poučevalpetje ter nastopal s svojim zvonkimbaritonom pri »Belem konjičku«, v Žganovihprostorih pa prirejal kuturne prireditve. Kobaridje postal naše pravo narodno žarišče,najbolj zaveden kraj na vsem Goriškem. Vdružbi S. Gregorčiča je bilo vedno prijetno,vselej je imel kaj povedati.Kobarid je važno turistično središče. Pota držeod tod na vse strani... Po cesti proti Krnuusmerim svoj korak, ko je sonce stalo že visokona nebu in se nizalo po grebenu Kolovrata.Za Soškim (nekdaj Napoleonovim)mostom je razpotje, levo drži pot v Drežnicoin k slapu Kozjak. Jaz krenem desno protinaselju Ladra. Ime je zgodovinskega pomena.V patriarhalni dobi so se v jamah pod temilapornatimi (konglomeratnimi) previsi skrivaliroparji in plenili trgovcem denar in blago, kiso ga vozili na semenj v Čedad. Videm in domorja. Tujci so onstran Soče vselej rekli: »Lasono ladri« — tam so roparji, tatovi. — PatriarhAntonio je 1. 1400 pregnal to roparskozalego, ime Ladri pa je še ostalo. Iz svojihmladih let se spominjam, da je sredi vasi, nahiši z nizko slamnato streho visela občinskadeska z napisom: Vas Ladri, obč. Libušnje,okraj Tolmin. Vojska je marsikaj spremenila,tudi imena krajev in vasi.Poldne je zazvonilo na Libušnjem, ko sem sebližal prijaznemu planinskemu naselju, kjerse je v petek 14. oktobra 1844 prvikrat zazibalazibelka našega največjega planinskegapevca in narodnega buditelja. V planinskemdomu se malo ohladim in odpočijem, nato obiščempesnikovo rojstno hišo in pokramljam sprijazno oskrbnico Gregorčičevega muzeja.Nato obiščem še domačijo dr. Antona Gregorčiča.Na spominski plošči je zapisano: »Daritevbilo ti življenje celo. Državni in deželniposlanec, ustanovitelj šolskega doma v Gox - ici,borec za pravice goriških Slovencev. PostaviliMotiv iz slovenske tržašče okolice (Kontovel), Miramar) Foto Magajna, Trst

stari goriški študentje.« Se kratek pomenek zdomačimi in že odhitim po ovinkih nad vasjoproti visokemu Krnu. Ker stara pot čez Strenčeloin Melišča ni več priporočljiva, grem pokrnski cesti. Na Humu zavije po prijaznih serpentinahskozi Jazbine. V tej goščavi radidomujejo jazbeci, od tod ime Jazbine. Kajkmalu sem pri Humarjevi domačiji. Objameme čar krnskega kraljestva.Simfonija kravjih zvoncev mi zveni po ušesih.Na planini Zaslap popijem skodelico mlekain poiščem na paši večletnega zaslapškegapastirja Vencla. Poizvedujem, čemu in zakajso postavili Italijani spomenik v Krnu. Pripovedujemi: Dne 24. maja 1915 je Italijanepričakovano napovedala Avstriji vojno. Vtem času je bila vsa avstrijska vojna sila naruski fronti. Štirideset avstrijskih črnovojnikov,starih rezervistov, oboroženih s kamenjemin minami je po grebenih od Krna doMrzlega vrha zadrževalo vso italijansko vojsko,dokler ni prispela pomoč iz Galicije.Dne 15. junija 1915 pa je madžarski polkprevzel varstvo Krna. Komandir posadke naKrnu je dovolil, da je straža zaspala. Ponočije šel sam k Italijanom in sporočil, da posadkana Krnu spi. Italijanski tenente AlbertoPicco je s svojimi možmi zavzel bojne položajena Krnu brez boja. V spomin na toveliko dejanje italijanske vojske in poročnikaA. Picca je bil postavljen leta 1922 spomenikna vrhu Krna. Slavnostna otvoritev je biladoločena za sedmo obletnico zavzetja Krna.To je bilo 16. junija 1922. Dan poprej in naslednjonoč pa je divjala na Krnu silna nevihta.Strele so padale na vse strani inpoškodovale so tudi spomenik poročnika AlbertaPicca. Italijani so dolžili krivde zaslapskepastirje, jih aretirali in jih odgnali vkobariške zapore. Mlade fante so mučili instrahovali, dokler v teh mukah niso priznali,da sta starejša dva Mikluš in Sovdat poškodovalaspomenik. Med razpravo v Gorici soslovenski odvetniki zahtevali, naj se dogodekna Krnu strokovno preišče. Poslan je bil inženirMarchuzzi, da na mestu ugotovi, kakoje nastala poškodba na spomeniku. Sel je doKožljaka, naprej se ni upal, ker je bil Krnzavit v gosto meglo. Pogleda na oddaljeniKrn skozi meglo in ugotovi, da so pastirji skrampom poškodovali spomenik. Tako sporočana sodišču v Gorici. Pastirja sta bilaobsojena na večletno ječo. Po tem dogodkuso Italijani postavili stražo pri spomeniku naKrnu. Mesec dni za tem je divjala na Krnuzopet nevihta, strela je še bolj pokončalapodstavek spomenika in ubila dva stražarja.Leto dni za tem pa so na vztrajen pritiskslovenskih odvetnikov prišli inženirji strokovnjakiz Dunaja, Pariza in Švice, da dokončnougotovijo, kako je nastala poškodbana spomeniku. Vsi trije preiskujejo in pridejodo zaključka, da visokega spomenika inmočnih medeninastih vijakov, s katerimi jebil spomenik pritrjen na podstavek, ni mogočeodtrgati s krampom in da je to deloelementarne sile. S tem je dogodek na Krnuprimazal zaušnico rimskemu sodstvu. Kerspomenik na Krnu zaradi neurja ni zdržal, soPodbrdo pod Črno prstjo Foto Jaka Čopga Italijani pozneje postavili na mesto, kjerstoji danes Gomiščkovo zavetišče.Goriška straža št. 50 je ob obletnici krnskegadogodka dne 25. junija 1923 pisala: Še danesštrlijo v zrak črni zidovi požganega župniščav Drežnici, ki so (zgodovinska) zgovorna pričaone strašne noči 20. junija preteklega leta. VKobaridu se je prebivalstvo poskrilo, trepetajeza svoje življenje in imetje. Šipe našihdomov so se drobile na kose. V stanovanjaSlovencev je letelo kamenje. Številni udarciso padali po naših ljudeh in mnogo jih jemoralo v zapor. Toda to ni zadostovalo. Pritije moralo še najhujše, prišlo je ponižanje našegarodu na svoji lastni zemlji. Sredi kobariškegatrga so pomazali. pomandrali inzrušili spomenik slovenskega skladatelja AndrejaVolariča, največjo slavo in ponos Kobarida.Spomenik so vlačili po tleh okoli trga,ga radi zasmeha nesli v gostilno, ga oskruniliin razbili.Mrak objema gorske čuvarje in prijazna lunaobseva s svojim srebrnim sijem piramidoKrna, ko sem se mu približal. Dozdevalo semi je. da so gorske vile prinesle ves svoj čarin lepoto. Zato se ga nisem upal motiti v tejveličastni tišini. Pri oskrbnici Gomiščkovegazavetišča potrkam in poprosim za prenočišče.Naslednje jutro, ko se zaznava in rodi belidan, uživam vso lepoto Gregorčičevega planinskegaraja. Sonce pošilja svoje žarke gorovjuRombona in Kanina. Pogled mi sega povidemski pokrajini na mesti Čedad in Videm(Udine), na reko Tilment, na domovino našihnajbolj zapuščenih bratov in sester po Be-

neški Sloveniji. Stoletnico žalostne usodepraznujejo v letu 1966.Zgodovinar Gabršček A. nam pripoveduje:Ko se po vojni leta 1866 niso mogli zedinitizaradi meje, je bil Beneškim Slovencem določenplebiscit. Tokrat so hoteli posebno izKobarida vplivati na svoje beneške sosede.Toda podkupljeni voditelji Beneških Slovencev,Miha Štrukelj, Ivan Pirih. inž. Morini.Valentin Tomazetič ter Štefan Vogrič so jimobrnili hrbet. Ščuvali so svoje rojake in žugalis trpljenjem ter s smrtjo. Gorje, kdor bise upal drugače glasovati. Prisiljeni in zapeljaniso bili, ko so oddali svoj glas po željivoditeljev. Italija jim je v znamenje hvaležnostiza zvestobo še istega leta prekrstila»Sv. Peter Slovenski« v »Sv. Peter ob Nadiži«,»San Pietro al Natisone«.Dne 19. aprila 1869 je okrajni komisar vČedadu razposlal vsem županom naslednjitajni pouk: Marsikak neprijatelj naše neodvisnosti— budeč krive misli panslavizma —išče vsakršnih pomočkov, da bi se v temokraju še nadalje ohranila raba slovenskegajezika. Razširjajo se med ljudmi tiskovine intajni katekizmi. — Ker mora biti vladi mar.da se v njej tako sovražno rovarjenje ustaviter krivci kaznujejo, vas opozarjam, pazite inobiskujte šole, ker je ostro zapovedano poučevanjeizključno le v italijanskem jeziku.Ako zapazite, da si kak učitelj drzne posluževatise omenjenega jezika, sporočite mi to.da se tak človek takoj odstrani. — To je biloitalijansko plačilo Beneškim Slovencem zaplebiscit leta 1866. Ta slika se ponavlja izdesetletja v desetletje. Vsi pakti, mednarodnisporazumi in mirovne pogodbe nič ne pomagajo.V Beneški Sloveniji je bilo leta (1866)35 000 Slovencev, leta 1966 pa je le še okrog23 000 Slovencev.Ko se naužijem divnega razgleda pred kočo.se podam na vrh. Na dvoru ponosnega soškegaglavarja ni več piramide, ne gladkepovršine in ne mehke trave, ni več duhtečihcvetlic, kot so bile sredi poletja leta 1912, kosem z očetom prviki-at. stopil v skrivnostnokraljestvo njegovih višin. Tokrat sem vzljubilgore. Spomin na užitke, ki sem jih takrat piliz čudovite čaše narave, me spremljajo skozivse življenje.Nekdaj so bili po teh pobočjih temni gozdovi.Radi požrešne sekire, še bolj pa radi uničujočegapožara, ki so ga zanetili pastirji, soostali goli grebeni, a še ti grebeni spreminjajosvoj častitljiv dvor.Na Škrbini se poklonim žrtvam osvobodilnevojne in padlim borcem Gregorčičeve inGradnikove brigade.Zagledam se v prostor, kjer je nekoč stalaTrillerjeva koča. Da, tudi ta planinska postojankaje zrasla iz semena, ki ga je sejal pesnikS. Gregorčič. Vsi ustanovitelji soškepodružnice so bili ožji prijatelji S. Gregorčiča,saj je imela tudi soška podružnica kakorvse druge po Slovenskem narodno obrambniznačaj! Ko je bila ustanovljena, je kmalupognala svoje močne korenine na vse strani.Nastale so planinske skupine v Gorici. Cerknem.Kobaridu in v Bovcu. A to ni bilodovolj. Delovni odbor je že na prvem občnemzboru dne 4. 3. 1896 sklenil, da ne zadostuje,če se širi slovenska zavest po naših vaseh intrgih. Tudi na Krnu mora zaplapolati slovenskatrobojnica. To se je zgodilo na dan otvoritveTrillerjeve koče dne 5. avgusta 1901.Že na predvečer so z vrha Krna oznanjalitopiči in številne rakete dolincem, da je Krndočakal nekaj izrednega. Od vseh strani prihajajoplaninci na otvoritev Trillerjeve koče,da proslavijo zmago nad D.OE.A.V. ki jeimela svoje mreže razpete od Mangrla doTriglava. Pri otvoritvi koče je Milan Ivančičpodal zgodovino podružnice ter se zahvalildr. Trillerju za njegovo požrtvovalnost. Dr.Triller, prepojen z domovinskim čustvom S.Gregorčiča, je ob pogledu na svoje zveste innavdušene planince samozavestno in odločnodejal: »Ljub nam je vsak tujec, ki pride pogledatkrasoto naše zemlje, toda vsak naj sezaveda, da je naš gost in ne naš — gospodar.Tu smo mi gospodarji.« Naslednja zima jeuničila prvo krnsko kočo.Takoj se je sestal gradbeni odbor, zbiral prispevke,določil novo lokacijo, da bodo gradilinovo Gregorčičevo kočo. Primorski ljudje sodobro vedeli, zakaj naj koča nosi Gregorčičevoime.Soča naj ostanebistra hči planin(Napisano za primorsko številko PV)Ing. MilanM i k u žOb lanski polemiki za ali proti HE-Trnovo jebilo med drugim povedano, da se v nameravanemumetnem jezeru ne bo znatno nabiralprod, kamenje, blato in drugo, da ne bo nastalob nihanju (znižanju) jezerske gladine značilengoli, rjavi pas ob položnem bregu.Zelo dvomim, da se prod, ki se usipa s strmihbregov ali ki ga prinašajo hudourniki, inše oni, ki ga vali Soča iz Trente navzdol, nebo usedal v jezero. Umetno jezero v Mostuna Soči, ob katerem stanujem, ga je do vrhapolno.Poznam strugi Soče in Idrijce v Mostu naSoči že od mladih dni, saj stanujem tik nadizlivom Idrijce v Sočo. Obnašanje struge oz.nihanje nastalega umetnega jezera med jezomv Ušniku, Bačo in Tolminom (do izliva Tolminke)mi je od leta 1948 stalno pred očmi.Omenjenega leta so bila korita struge še globoka,plasti proda in blata ne višje od 3 do 4 m.

Po 17 letih ugotavljam tole: obe strugi stazadelani s prodom do take višine, da si jeIdrijca izbrala delno drugi tok ter je mogočeob sušnem poletju po suhem produ iz strugeIdrijce priti do soške. Nekdanji travniki obreki so krepko naloženi z debelimi plastmiproda, zemlje, blata, ki ga tudi hitreje tekočaSoča nikoli več ne odplavi. In če bi ga, seprod nalaga nad Mostom in jezerom v Ušniku.Volumen rečnih korit se je zavoljo tegaznatno zmanjšal. Zax - adi tega so prisiljeni obpovodnji razbesneli reki dvigniti gladino jezerado 1,50 m nad normalo, določeno obgradnji jezu. Odpiranje zatvornic na jezu niveč učinkovito. Povodnji, in te niso redke, somi preplavile spodnji, manjši vrt, odneslezemljo z rastjo vred ter sem ga moral opustiti.Vse to je dokaz, da se plasti proda, kljub odpiranjuzapornic na jezu in celo občasnempopolnem izpuščanju jezera višajo. Računpove. da pride čas, ko minutni dotok vode naturbine v Doblarju ne bo več zadosten in neučinkovit ter nabiranje (akumulacije) vodev jezeru ne bo več opravljalo svoje polnenaloge.Posebna stran medalje pa je čistota jezera. Ponjem plavajo odpadki iz naših hiš, nehigienskerožnate pene iz mesnice, omotki (embalaža),papirji iz skladišč itd. Vse to se ure nezgane na gladini, če vodni tok ni hitrejši od1 m/min. Jezero se izčisti le ob povodnji aliob hitrejšem toku. Kultiviranemu turistu gotovoni ugodno in prikupno veslanje in ribarjenjepo taki vodni gladini.Iz Cerkna, čez Bevkov vrhv Idrijo(Napisano za primorsko številko PV)JanezJeramDve uri hoje v hrib. Dve uri po kolovozih,stezah in tratah, čez razore in še skozi gozd.Še dve uri po vojaški cesti skozi vas Ledinein prehodili smo transverzalo iz Cerkna, čezBevkov vx - h in Sivko v Idx*ijo. Prehodili, videlipa nič zanimivega — tako pravijo planinci,ki pi-ehodijo ta del transverzale.Gore in hribe primerjam s piijateljem. Česrečam neznanca, ga navadno samo pozdravim.Če pa si - ečam prijatelja, pa z njim pokramljam,tako se še bolj spoznava in sipostaneva še bližja. Tak piijatelj je meni tudiBevkov vx-h (1050 m). Ni orjak. Okrog sebeima višje sosede. Vendar se prav na ta vrhvedno in vedno i*ad vračam. Ko govorim oBevkovem vrhu, mislim na vse, do koder miseže pogled. Od tu imam najlepši x-azgled.Vidim, česar pi-ehodni popotnik ne vidi. Vmislih pa doživljam dogodke v teh krajih injih primerjam z današnjim časom.Ob lepem vremenu se zleknem na trato polegSlabetovega kozolca. Ob deževnem vremenuin zimskih vetrovih pa izrabim za kritjestax - o kapelico na vrhu hx-iba. Poleti je ta hribpoln cvetja, pa tudi pozimi je ves v cvetju.Letve v kozolcu niso več letve, temveč ensam cvet; tudi križ na vx-hu kapelice je kakorvelik cvet. Tiho in mix-no je na Bevkovemvrhu. Le pozimi moti to tišino huda burja, kitrese lesene letve v kozolcu, da dajejo različneglasove. Takrat jih primerjam strunamna harfi, ki brenčijo pod veščo roko igi-alca.Pomladi, ko so po Bevkovem vrhu še zaplatesnega, sem že pred zoro na vrhu. Čakam šev temi, da sem priča ljubezenskemu petjudivjega petelina. Le redko piidem na Bevkovvrh, da ne bi srečal srnico, ki priskaklja izsmrekovega gozda ali se vanj vrača. Najlepšeje pomladi, ko mati — srna pripelje tudisvoje mladiče. Takrat mi zastane dih, da bi jene prestrašil, še tako je prizor px'ekx - atek.Pobočje Bevkovega vrha nad Idrijco je px-ecejstx - mo, vendar ne toliko, da ne bi bilo nanjegovih bregovih posejanih več vasi. Zgodajspomladi skopni sneg. Vsak košček zemlje jeobdelan. Prst, ki jo plug obrne navzdol,ustvarja visoke obi-onke, iz katerih jo jepotem treba prenesti nazaj v razoi*e v nahrbtnihkoših. Položnejše je njegovo pobočjepx-oti Cex-kljanski in Poljanski dolini. Razvodjeteh dolin je namreč pod Bevkovimvrhom. Posamezni studenčki izpod Bevkovegavrha oddajajo svojo bistro vodo Jadranskemuin Črnemu morju. To razvodje tudi deli Primorskood Gorenjske. Na prelazu Kladje jestal ob cesti kamen, na katerem je bil vklesannapis: Deželna meja. Tudi ta skromninapis je bil med obema vojnama na potipotujčevalcem slovenskega nai-oda. Na zahtevoobčinskega »podesta« ga je cestar izruvalin prodal nekemu kmetu za podstavek stebra.Danes pa uradno ne teče več deželna meja tučez. Tu bi nami-eč morala po Rapalski pogodbiteči di-žavna meja med Italijo in Jugoslavijo,vendar so jo italijanski vojaki, ki soprvi prispeli v ta kraj, pomaknili za dva kmgloblje ter s tem pridobili dva stx - ateško važnavrhova. Tako se je tudi deželna meja pomaknilaz njo in dotedanji Kranjci na tem ozemljuso postali Primorci in so ostali tudi podrugi svetovni vojni.Zanimivo je, da na Bevkovem vrhu Italijaniniso gradili utrdb kljub stx'ateškeimi položaju,kot so jih na vseh drugih vrhovih ob meji.Zgradili pa so čezenj vojaško cesto, ki sedajdobx'o služi tamkajšnjim kmetom. Zato nekateriplaninci očitajo, da je primorski deltransverzale speljan le po cesti.Pogled z Bevkovega vrha sega do Triglava,proti jugu pa v italijanske Dolomite. Pox*ezen,Čx-na prst in Blegoš se od tu vidijo kot predstražaJulijcev. Po vsem Bevkovem vrhu soraztresene velike kmetije ter še naprej čez

Vrhovcev vrh (1042 m) ali Šance, kot ga imenujejodomačini po nekih starih okopih okrognjegovega vrha. Sele pod Blegošem so vidnaprva strnjena naselja. Cerkljanska dolina paje vsa obdana z vasmi. Tu so doma pšenica,koruza in ajda, na tej strani pa oves, krompirin zelje. Kmetije tu okrog imajo značilnevelike kozolce, ki ne služijo le za sušenje žitain krme. temveč tudi za shrambo orodja invozov. Še pred zadnjo vojno so bila. predvsemgospodarska poslopja, krita s slamo.Sedaj pa je večina poslopij kritih z rdečoopeko. Tudi mojstrov za izdelavo slamnatihstreh ni več. Ze pred 35 leti je umrl zadnjipoklicni mojster Matija Kalan, majhen možiček,poln humorja. Bil je krovec, bavil se jetudi s klesanjem mlinskih kamnov. Večkratje pripovedoval o trdem življenju teh gorskihkmetov ter še o težjem njihovih hlapcev,dekel, volarjev in pastirjev. Kot mlad fantičje pri nekaterih teh kmetih pasel živino.Takrat je primanjkovalo celo ovsenega kruha,da ne govorimo o rženem, ki je bil tu vnavadi še pred časom. Kislo zelje je bilovsakdanja hrana. Ogromne kadi zelja so navezalivsako jesen.Večkrat je pripovedoval, da je pri kmetuPoljancu v Bevkovem vrhu čistil oves zakruh. Med ovsom pa je našel pšenično zrno,prijel ga je z dvema palčicama ter vrgel vMotiv iz slovensketržaške okolice (Dolina) Foto Magajna, Trstsmeti s pripombo: »Ven z nesnago!«, za karga je gospodar natepel z brezovko.Danes tudi na teh kmetijah utripa sodobnoživljenje. Ob košnji ne vriskajo več kosci,zamenjal jih je ropot motornih kosilnic.Prav tu pod Bevkovim vrhom se konča slikovitaPoljanska dolina, obdana od ŠkofjeLoke, dalje z vrhovi-tisočaki, ki pa ji že predkoncem zapro pot. Že na Hotavljah se razcepiin obkroži hribovje z najvišjim Vrhovcevimvrhom in Rmanovcem. Zadnja vas Sovodenjje bila pred II. svetovno vojno še na jugoslovanskemozemlju. Bila je izhodišče številnihtihotapcev čez mejo na italijanskostran. Njihove samotne steze čez Bevkov vrhse še niso povsem zarasle.Že tako ozka dolina se še bolj zoži. Le še majhenpotok in cesta imata prostor. Še prednedavnim je bilo ob tem potoku več mlinov,sedaj pa teče samo še eden. Velika kolesanekaterih se ne vrtijo več, porašeno zidovjedrugih pa prerašča grmovje in plevel. Cestapelje mimo cementnega mejnika, ki je 25 letločil sosede, da se ob snidenju skoraj niso večpoznali, mimo porušenih »karavl in kaserm«,nekdanjih obmejnih straž v prelaz Kladje. Tuse že odpre razgled na primorsko stran, vcerkljansko dolino in del Julijcev. Zvenečagovorica prebivalcev Poljanske doline se povsemzgubi. Cerkljansko narečje ima tu ostromejo. Na tej strani: »Naše dekle ima novokiklo« zamenja cerkljansko: »Naša čeča imanava čikle«.Tišino po teh vrhovih in dolinah pa so vpreteklosti motili streli pušk, mitraljezov intopov. Ob napadu na Jugoslavijo, leta 1941,je bila dolina popolnoma izpraznjena, prebivalstvoso kot vojne begunce odpeljali v notranjostItalije. V to dolino pa so padale granatein uničevale travnike in gozdove.Nemški okupator je prejšnjo mejo še ostrejezačrtal; še danes so vidne preseke gozdov.Čez hribe in doline je ob meji nastavil poljskemine. Podiral je kmečke domove in izseljevaldružine. Kraji pod Bevkovim vrhom paso postali partizansko ozemlje.Treba pa je bilo še mnogo žrtev, da so tikraji postali spet popolnoma slovenski, breztujih gospodarjev. Po teh vrhovih so pelimrtvaško pesem mitraljezi. železni ptiči paso vsipali ogenj na te kmečke domove. Marsikateripartizan je žrtvoval svoje življenjena teh vrhovih. Spomenik v Otaležu in naprijaznem hribčku v Novi Oslici je temuzgodovinska priča.Vračam se čez Sivko (1006 m) z razgledom naZirovski vrh in lepo dolino pod njim, mimopartizanskega grobišča nad vasjo Ledine inčez Razpotje, ki je še vedno na razvodju Sočein Save. Obujam spomine na čase, ko tivrhovi niso bili tako svobodni. Sprehod poteh vrhovih ni bil dovoljen. Zato pa nam nudisedaj več užitka, če poznamo poleg naravnihlepot tudi njih zgodovino.

DRUŠTVENENOVICEProf. Janku Ravniku je za 75-letnicoPZS čestitala in se pri temspomnila pomembnega dela, ki gaje za slovensko planinstvo opravilprof. Ravnik.Prof. Ravnik se je PZS takole zahvalil:Za tople četitke k moji 75-letnicise vsem prav prisrčno zahvaljujem.Visok življenjski jubilej, ki meje dotekel, je dragoceno darilo, kisem ga prejel od naših prelepihplanin za svojo predanost in ljubezendo njih. Naše gore mi topredanost sedaj v polni meri vračajo;bogatijo moje življenje z neizčrpnozakladnico moralnih in fizičnihsil, ki sem jih v njihovemobjemu v dolgi dobi preko 60 letnabiral in načrpal. Tega darilasem resnično vesel. Vesel sem obenemželja, ki prihajajo iz vrstnaše vrhovne planinske organizacije,da bi še nadalje užival srečov osebnem življenju ter uspehepri delu in še nadalje bil deleženpolne mere planinskega zdravja inveselja.S planinskim pozdravom!Prof. JankoČASTNI ČLANIPDLJUBLJANA-MATICATončekStrojinRavnikLetošnji in že lanskoletni občnizbor PD Ljubljana-Matica je podelilštirim svojim članom diplomečastnih članov društva zaradidolgotrajnega požrtvovalnega delav društvu na organizacijskem, gospodarskem,kulturnem in gradbenempodročju. Ti člani so: dr.Jože Pretnar, Ivo Marsel, prof.Evgen Lovšin in ing. Nace Perko.Njihova pota v gore so se začelav drugačnih razmerah. Morda sobile razmere trše, pa zato boljplaninsko idilične. Vzljubili so tagorska pota, ki so jim postala življenjskaopora, navada in razvedrilo.Služili so planinski stvari.Čeprav so žive priče slovenskeplaninske zgodovine, je prav, dase jim v opombo njihovega delazapiše nekaj zasluženih vrstic.Dr. Jože Pretnar je bil vletih 1931—1945 kot predsednik takratnegaSPD hkrati tudi predsednikosrednjega odbora SPD. Vveč kot 15. letih je bil skupaj spokojnim dr. A. Brilejem spiritusagens vsega življenja in dela takratnegaosrednjega odbora, ki jez delitvijo dela po odsekih dobilše jasneje začrtano planinsko pot.S širokim razumevanjem potrebplaninske organizacije je s svojimosebnim delom veliko pripomogel,da se je pričelo delati na področjih,ki so bila do tedaj zapostavljena.Alpinistična struja v SPDje s svojim predsednikom dr. Pretnarjemdobila velikega pobornikaraznih ekskurzij v Centralne Alpe,pa tudi v gorovja naših južnih republik.Kulturno-literarno delo, kije pod vodstvom dr. HenrikaPume prvič zaživelo, je imelo pravtako v osebi predsednika pristašapovsod, kjer je bilo treba stopitis časom (izboljšave PV, pripraveza planinski muzej). Največ osebnegadela pa je po svoji funkcijivložil v organizacijsko delo, kisega od predsednika osrednjegaodbora preko predsednika SPD dotajnika planinskih društev Jugoslavijein do delegata na zasedanjihUIAA in Asociacije slovanskihplaninskih društev. Težkaleta za slovensko planinstvo nisozavrla domoljubne smeri slovenskeplaninske organizacije medII. svetovno vojno, ko je bil prinjej ustanovljen odbor OF (glejčlanek dr. Pretnarja PV 1960/12).nika 1945 nakazal »Bodoča potaslovenskega planinstva«. Se danesje, čeprav 75-letnik, nepogrešljivdelovni predsednik na občnih zborihPD Ljubljana-matica in delovničlan nadzornega odbora nasejah upravnega odbora.Ivo Marsel je odbornik z najdaljšimodborniškim stažem vSloveniji in verjetno daleč prekonaše domovine. Leta 1928 je bilprvič izbran v odbor in je delalpod vsemi predsedniki, kar sejih je razvrstilo na krmilu osrednjegaodbora in PD Ljubljanamaticedo danes, razen prvegapredsednika prof. Franca Orožna.Skoraj 40 let odborniškega stažaje res izreden jubilej. Ce pripišemo,da je bilo njegovo planinskodelo posvečeno planinskemugospodarstvu, ki je v 40 letih korenitoubiralo svoja pota, ni besed,ki bi popisale napore pri temdolgotrajnem odborniškem delu.Bil je društveni gospodar pa tudigospodar Aljaževega doma v Vratih.Doma na Krvavcu in na Komni.Kot navdušen smučar in izletnikje vodil izlet SPD v Bolgarijo,turni smuk prek Julijcev,presmučal Haute Route v Švici,Po vojni, ko je planinstvo krenilona nova pota. je s širokopoteznimčlankom v uvodni številki Zborsodelovalv štafetah i»d. Le kdobi vedel vse popisati, saj bi šeIvo sam težko naštel. Ce je bilotreba, je poprijel za vsako deloin še danes je, 78-letnik, delavnipredsednik nadzornega odbora PDLjubljana-matica, ki tudi sam, čeje treba, nadomešča oskrbnika zakratek čas na Komni ali Sedmerihjezerih, vodi izlete na Triglav,opravlja administracijo indruštvo.zastopa

Prof. Evgen Lovšin je kotnepogrešljiv član druščine »zlatenaveze« in osebni prijatelj dr. J.Pretnarja in ostalih, zvesto spremljalin zapisoval dogodke in osebeiz slovenske planinske zgodovine.Zajetna knjižna dela »V Triglavuin njegovi soseščini«, »Gorski vodnikiv Julijskih Alpah«, knjižicao Valentinu Staniču ter cela vrstačlankov v Planinskem Vestnikuhranijo bogato pisateljsko žetevprof. Lovšina. Zato ni čudno, čega je tako PD Ljubljana-matieakol slovenska planinska organizacijanaprošala, da ob jubilejih inplaninskih slavjih kot planinskikronist povzame besedo. Pozorenobiskovalec planinskih občnih zborovse ga spominja po konstruktivnihpredlogih na občnih zborih.kjer je ne samo v delovnem predsedstvuampak tudi v debatah zasedelvedno opazno mesto.Ing. Nace Perko je skorajnepogrešljiv gradbenik planinskihkoč, saj jih pozna kot svoj rodnikrov. Dolgo vrsto let načelnikgradbenega odseka in PD Ljub-Ijana-matica, še danes pripravljagradbene elaborate, izboljšuje,nadzoruje in predlaga. Neredko ježe drugi dan po upravni seji vpisarni društva predložen izčrpenstrokovni opis pregleda ali skica.Pri tem je pri 77 letih ing. Perkuosebni nadzor planinskih koč ševedno prijeten sprehod v gore,do planinskih domov, ki jih jenekatere sam zgradil ali rekonstruiral.Zato ni čudno, če ga ježe lanskoletni občni zbor predlagalza svojega častnega člana.Štiriperesna deteljica častnih članovje edinstvena na slovenskiplaninski njivi. Rodila sta jo časin gore. V spoznanju obeh je ostalamlada tudi ad honestam senectutem.Koliko dogodkov se jezvrstilo pri vseh, koliko načrtovin spoznanj! Kateri je bil lepši?V tem iskanju in delu je bilo njihovozadovoljstvo in sreča. Kakolepo jim mora biti po tolikih letihdela zreti toliko bogastvo življenjaza seboj!Da bi takih mož še mnogoslovenska planinska njiva!rodilaMIRKO FETIH — na koti 50 let.Kdor ga pozna — znancev in prijateljevpa ima veliko — bi MirkuFetihu ne prisodil, da je prišeltako blizu pod vrh. Njegova delavnostin njegova pojava skrivata,kar so mu napredle neutrudnesojenice.In tako trkamo na njegova vratas čestitkami in voščili. Čestitamomu k njegovim življenjskim uspehom,posebej k tistim, s katerimije krepil našo planinsko organizacijo,naše planinstvo. 15 let nepretrgomadela kot ugleden članupravnega in glavnega odboraPZS. Bil je več let tajnik upravnegaodbora in to v letih, v katerihse je PZS organizacijsko najboljbujno razvijala. Ker se je kottajnik s svojim premišljenim delomin taktnim nastopom zaresuveljavil, je moral prevzeti najkočljivejšedelo — vodstvo gospodarskekomisije. Več let si jeprizadeval, da bi uredil vrsto gospodarskihproblemov našega planinstva:način upravljanja invzdrževanja koč, oskrbništvo, investicije,sklad za visokogorskepostojanke, planinski režim v kočah,kategorizacijo koč in še marsikaj.S svojim pravnim čutom inizobrazbo ter prirojeno obzirnostjoje načenjal najtežje probleme inkazal pot do njihove izvršitve.Zdaj vodi komisijo za stike z inozemstvomin pripravlja kratek turističniinformator za tuje planince,ki vedno v večjem številuprihajajo v naše gore. Vselej jepripravljen nuditi PZS svojo pomoč.Z njo živi v delovnem stikupravzaprav že od leta 1948.Mirko Fetih je v 40 letih, odkar jebil z očetom, tudi uglednim planinskimaktivistom, prvič na Triglavu,prehodil skoraj vsa našagorska pota. Najraje ima JulijskeAlpe, posebno kot eden naših najboljvztrajnih smučarjev. Njegovezimske gazi so še posebej omembevredne. Smučarska generacija,ki je v njej zrasel, ga šteje medsvoje najzvestejše pripadnike.Kot posebno zaslugo mu prištevamonjegovo delo za obnovitev stikovs češkimi planinci. S tem jeFetih povzel važno in trdno nit,vpleteno v začetke slovenskegaplaninstva, izročilo, ki ga ne smemopozabiti in smo ga dolžni čislati.Dragi Mirko, z majhno zamudo —vezivke si sprejemal 26. julija t. 1.— prihajamo z voščili tudi v imenunašega glasila, čigar pomen innamen si vselej znal ceniti. ŽelimoTi, da bi še dolgo v hribihiskal in našel oddih, sprostitev inSTANE SKOCIR iz Loke pri Zidanemmostu nam je za primorskoštevilko PV poslal nekaj spominovna mlada leta.

Takole piše:•Ko sem leta 1923 končal slovenskoučiteljišče, ki je bilo za časa Italijev Tolminu, sem bil jeseni istegaleta imenovan za učitelja napotovalni šoli: Vršno — Krn. Tehšol nimamo več. Pouk na taki šolije bil tri dni v eni šoli, druge tridni pa v drugi šoli. Bil sem pazelo ponosen, da sem dobil mestoučitelja ravno na Vršnem, Gregorčičevemrojstnem kraju. Naj dodam,da je bilo tedaj na Vršnem44 otrok, v Krnu pa 32.Učil sem in začel oživljati v obehkrajih kulturno prosvetno delo.Ustanovili smo »ilegalno« moškipevski zbor in peli v obeh vasehsame Gregorčičeve pesmi. Dobilsem Aljaževo pesmarico za mešanizbor. Posluževal sem se dobre violinein večeri jeseni in pozimi sobili kar prijetni. Fantje so pridnoprihajali na vaje, pod oknom smoimeli vedno dosti poslušalcev, nakoncu pa smo že priredili tekmovanjeobeh zborov in priredili nekakzabavni večer.Takoj po diplomi se je zaposlil vceljski Cinkarni, kjer je ostal dosvoje smrti. S svojim vestnim inpožrtvovalnim delom je ogromnoprispeval k napredku podjetja.Za svoje štiriintridesetletno delo,ki ga je vložil v razvoj in napredekCinkarne, ga je kolektiv večkratpohvalil in nagradil, za izrednodelo pa je prejel tudi reddela druge stopnje.Kljub odgovornemu delu se jeukvarjal s športom in drugimi dejavnostmi,bil je aktiven članpredvojnega celjskega delavskeganogometnega kluba »Olimp«.Predvsem pa je bil pokojni ing.Vladimir Mikuž velik ljubitelj narave.planin in voda. Bil je velikprijatelj Planinskega društva Celje.katerega član je bil štiridesetlet.Najbolj je vzljubil planinski svet,v katerem je bil rojen. V Podvolovljekuin Lučah si je ustvarilsvoj drugi dom, kjer je preživelves svoj prosti čas na sprehodihpo bližnjih gorah ali pa z ribiškopalico v rokah ob njegovi ljubljeniLučnici. Ustvaril je tudi več lepihakvarelov.Neizprosna smrt je ugrabila podjetjuneutrudljivega sodelavca —strokovnjaka, Savinjski dolini velikegaljubitelja in oboževalca,planinskemu društvu pa zvestegačlana in prijatelja.dgrok v Tolminu. Tudi tekmovalceviz SPD Trst smo bili zelo veseli.V nedeljo 29. maja je ob lepemvremenu odšlo več kot 130 udeležencevpo Jalovčevem plazu dovstopa v ozebnik. Tu so se obspominski plošči alpinistom Vavpotiču,Tomincu in Kovačiču poklonilispominu ponesrečenih tovarišev.Snežne razmere so bile ugodne,zato je bila tekmovalna proga, kijo je postavil Stane Rotar, zelodolga. Za uspešen spust je bilopotrebno dosti zbranosti, znanjain moči.Čeprav je odpovedala radijskazveza in je bilo treba preiti naviden start, je prireditev potekalabrez zastojev. Ob treh popoldneso bili v Tamarju zmagovalci žeznani. Prehodni pokal je prejelaekipa alpinistov iz Kranja, v konkurenciplanincev pa so bili letosnajhitrejši mladi tekmovalci PDMaribor-matica.Tehnični rezultati:Veleslalom, dolžina 1200 m, višinskarazlika ca. 500 m, 32 vratc.Stane Skočil- je bil nato dolga letaučitelj v Loki in ves čas navdušenplaninec. Planinstvu se posvečatudi v pokoju pri PD Radeče,je pa tudi sotrudnik PV.ING. VLADIMIRMIKUZDne 6. junija je Celjane pretreslažalostna vest, da je sredi delaomahnil in za vedno zaprl oči dipl.ing. Vladimir Mikuž.Rojen je bil 10. junija 1905 v Gornjemgradu. Ko je v rojstnemkraju dokončal osnovno šolo, jeobiskoval gimnazijo v Celju, natopa srednjo tehnično šolo v Ljubljani.Po maturi je odšel v Brno.kjer je diplomiral za strojnega inženirja.Ing. Vladimir MikužVTK MEMORIAL 1966AKADEMSKEGA ALPINI-STIČNEGA ODSEKALetos je AO Akademskega planinskegadruštva že enajstič priredilVTK memorial — smučarsko tekmovanjev spomin na tovariše, kiso izgubili življenje v gorah. Povabljeniso bili tudi člani PD izdrugih republik, v Tamarju pa seje prijavilo 97 tekmovalcev iz 16slovenskih planinskih društev (PD:Maribor-matica, Ljubijana-matica,Tržič, Kranj, Šoštanj, Kozjak, Litostroj,Mojstrana, Martuljk, Jesenice,Medvode, SPD Trst, Železniki,Tolmin, Vrhnika). Zanimivoje, da se je letos udeležilo memorialatudi 10 pripadnikov JLA —naših fantov, ki služijo vojaškiSKUPINAEkipnoALPINISTOV1. AO PD Kranj (Jamnik, Bolehar,Keše) 3.53,1; 2. AO PD Tržič (Svab,Krmelj, Herak) 4.10,3; 3. AO PDMojstrana (Košir, Koflar, Ažman)4.27,6.P o s a m e z n o1. Jamnik Tomaž, AO PD Kranj,1.09,0; 2. Svab Vinko, AO PD Tržič,1.13,7; 3. Krmelj Janko, AO PDTržič, 1.15,5.Ženske:1. Marinko Majda, AO Ljubljana-Matica, 2.09,6.SKUPINAEkipnoPLANINCEVl. PD Maribor-Matica (Sevčnikar,Majninger, Lah) 3.30,8; 2. JNA(Pesjak, Duhovnik, Brcar) 4.02,7:3. PD Litostroj I. (Celik, Klemen,Bolha) 4.12,3.P o s a m e z n ol. Sevčnikar Jože, PD Maribor-Matica, 1.08,4; 2. Majninger Ljubo,PD Maribor-Matica, 1.10,6; 3. LahDušan, PD Maribor-Matica, 1.11,88.Ženske:l. Zuraj Draga, PD Maribor-Matica,1.24,0; 2. Pirnat Milenka, PDMaribor-Matica, 1.27,0; 3. ZupančičBreda, APD, 3.54,3.

Zanimivo prireditev smo si lahkov kratki reportaži ogledali tudi naTV zaslonih, zaslužila pa bi tudivečjo pozornost našega tiska. Zaradivse večje popularnosti in zanimanjaza to tekmovanje, razmišljaAAO, da bi v prihodnjetekmovali le alpinisti, registriranipri komisiji za alpinizem. Sevedapa je to še stvar diskusije in pričakujemomnenja tudi od drugod.PeterMagajnaIX. MLADINSKI PLANINSKITABOR NA TUJZLOVEMVRHUZe devetič zapovrstjo je priredilmladinski odsek PD Kozjak-Maribormladinski planinski tabor,posvečen 25. obletnici vstaje jugoslovanskihnarodov in Dnevumladosti.Več kot 35 vabil je bilo poslanihdomala vsemu Prekmurju, Štajerski,Koroški in še tja v Zasavjein Ljubljano je kakšno odromalo.Vse, ki so se kdaj taboraže udeleževali, so vabili.Tabor se je začel v soboto 14. majas tabornim ognjem, v nedeljo15. maja pa je bil ob 8. uri startčlanskih, mladinskih in pionirskihekip.Ob 12. uri je bila slovesna sejaUO PD Kozjak, ki so se je udeležilitudi zastopniki udeleženih MOPD, prvoborec na Kozjaku tov.Zalaznik Leo. sekretar občinskegakomiteja ZMS Maribor-Center inkapetan JLA.Ob 12.30 uri, po seji, so vsi skupnoodšli k spomeniku iz NOB, kjerje bila kratka slovesnost. Tukaj jetov. Zalaznik obujal spomine nadogodke iz NOB.Ob 18.00 uri je na Dom priteklaštafeta obč. Maribor-Center, ki jeta dan pričela teči v Velki terskozi kraje Ceršak, Šentilj-Pesnica,Kungota in Gaj prispela nadom Kozjak.V ponedeljek 16. maja ob 11.00 urije štafeta mladosti z mnogimi pozdraviin najboljšimi željami zanašega maršala Tita krenila izDoma preko Bresterniškega jarkain Kamniške grabe v Kamnico inod tod na Trg Svobode.Ob 13.32 pred prihodom zvezneštafete na Trg svobode je članicaMO PD Kozjak izročila štafetnopalico občine Mrb. Center predsedniciMestnega sveta Maribortov. Veri Kolarič.Tabori na Kozjaku še vedno večajosvoj obseg in pomen.MO, udeleženci tabora se menjajo,prihajajo pa vedno novi. Le nekaterimed njimi so zvesti odzačetka: MO PD Celje, Ruše,Poljčane in Oplotnica.Zal ni bilo bližnjih mariborskihPD razen PD MTT, pa tudi Korošci,včasih redni gostje našihtaborov, so manjkali.Da je dela precej s takšnim taborom,lahko potrdi organizacijskiodbor, ki je moral oskrbeti vseod ozvočenja koče in okolice inpriprave tekmovalne trase za 3tekmovalne konkurence pa tja doprenočišč za 160 in več planincev.Kljub temu pa so bili ljudje, kiso za vse skrbeli in morali navse misliti, veseli tolikšne udeležbe.V nedeljo popoldne je bilo polegudeležencev tabora še ca. 200 ostalihgostov.Orientacijskega tekmovanja, izvedenegapod naslovom »Kozjak 66se je udeležilo 27 članskih, mladinskihin pionirskih ekip. Omenitivelja, da so bile med ekipamiletos prvič tudi 3 ekipe JA intaborniške ekipe.Tekmovanje je pokazalo, da nekateriMO oz. njih ekipe nisovzele dovolj resno priprav za tekmovanje.pripomniti pa tudi velja,da se je tudi nivo potrebnegaznanja nekoliko dvignil, tako daje bil na nivoju tovrstnih republiškihtekmovanj.Bili pa so tudi takšni MO, ki sodokazali, kaj se da doseči s sistematskimdelom. Vsem ekipamčestitamo k uspehu. Slednje veljaše posebej MO PD Poljčane, ki jezasedlo prva tri mesta v pionirskikonkurenci.Rezultati orientacijskega tekmovanja»KOZJAK 66« SO bili:Pionirska konkurenca: 1. PoljčaneII. 2. Poljčane I. 3. Poljčane III.4. Boris Kidrič II.Mladinska konkurenca: 1. Ruše.2. Poljčane. 3. SMŠ II. 4. Celje I.Članska konkurenca: 1. Oplotnica.2. JA II. 3. JA I. 4. Kozjak n.Prvoplasirane ekipe so prejeleprehodni pokal, prva mladinskaekipa pa je prejela še prehodniPokal mladosti, ki ga je poklonilaZMS Maribor-Center. Vse udeleženeekipe so prejele tudi di-SEZIONI TRIVENETE DEL C. A. I.42 je v treh Benečijah sekcij (podružnic)italijanske alpinske organizacije.Najvidnejše med njimi sotiste v Trstu, Gorici. Pordenonu.Benetkah, Padovi, Tridentu, Bellunu,Agordu, Alto Adige, v Cortinid'Ampezzo. Tudi reška sekcija,z imenom »Fiume«, šteje mednje.Izdajajo polletno, zelo dobrorevijo »Le Alpi Venete«. Preteklejeseni so te sekcije imele svoje44. zborovanje, tokrat v Trstu. Sestalose je kakih sto društvenihdelegatov na sedežu tržaške sekcije,kjer so jih Tržačani slovesnoin gostoljubno sprejeli. Zborovanjeso počastili tudi zastopniki oblasti,med njimi senator Spagnolliin mestni župan Franzil, ki staimela vsak svoj veliki govor. Poveličevalasta zasluge tržaškegaplaninskega društva in njegovihizbranih članov za rast in veličinoItalije. Slavila sta predvsem tistetržaške planince, ki so žrtvovaliživljenja za osvoboditev Trsta,»tako dragega vsem Italijanom invrednega, da se zanj zanimajo najvišjeoblasti«.Poglavitna točka dnevnega reda jebila razprava po predlogu osrednjeuprave za povišanje prispevkov,ki jih centrali odvajajo sekcije,ter s tem povišanje same članarine.Delegati so soglasno zavrnilipredlog za povišanje kakršnihkoliprispevkov in na koncu zborovanjaso še posebej izrekli željo,naj ostane kar se članskih dajatevtiče vse pri starem. Po kosilu, kijim ga je tržaška sekcija priredilav mestnem hotelu, so se delegatipodali v Glinščico ogledat si napravetržaške plezalne šole.Teden dni po tržaškem zborovanjuso imeli v Milanu izredno skupščinoC. A. I. Sklicana je bila zaobravnavanje in sklepanje popredlogu osrednje uprave za povišanjeprispevkov, ki jih odvajajosekcije. Diskusija je bila dokajognjevita in so se duhovi pomirilišele tedaj, ko je generalnipredsednik CAI, senator Chabod,objavil sklep osrednje uprave, dase spričo odločnega odpora vsehsekcij odloži razpravljanje zaradipovišanja prispevkov na rednoglavno skupščino CAI, katera bov mesecu maju. S tem ostanejo zaleto 1966 v veljavi društvene markiceprejšnje izdaje, toda revija,dosedanja Rivista Mensile, boodslej izhajala na tri mesece, inne več na mesec, kakor je izhajaladoslej.ZLATI JUBILEJ MOZIRSKEKOČEV letošnjem poletju praznuje Mozirskakoča na Golteh svojo 70-letnico. Pred 70 leti je bila otvoritevte planinske postojanke, ki

Desno Mozirska koča, levo smučarska depandansa Foto Pelikan, Celjeje ena od prvih slovenskih planinskihkoč pri nas. Takratnipredsednik savinjske podružniceSlovenskega planinskega društva vMozirju nadučitelj Fran Kocbek jezbral okoli sebe takrat najvidnejšemozirske rodoljube in prijateljeplanin, ki so z združenimi močmiomogočili izgradnjo koče.Pisalo se je leto 1896, ko je predskromno leseno kočo bilo zbranihokoli 45 planincev in ljubiteljevplanin, ki so s svojo navzočnostjopotrdili, da se je začel zmagovitipohod slovenskega življa tudi vtej smeri. Na otvoritvi so bilizbrani poleg takratnega predsednikaše drugi narodnjaki iz Mozirja(Ana, Ivan in Vladimir Lipold,Leopold Goričar, Anton Goričar,Ivan Deleja, dr. Jože Goričarin drugi), bilo jih je nekaj izNazarja in od drugod. Navzoči sobili tudi šmihelski in radegunškikmetje ter več lovcev iz Mozirjain okolice. Takratna koča je imelasamo en prostor, na eni strani jebilo ognjišče, na drugi pa pogradiza spanje. Nekaj let pozneje souredili tudi sobo na podstrešju.Leta 1922 so kočo povečali in razširili,dogradili so še eno sobo, kije služila za spanje in uredili vsepodstrešje za skupno ležišče. Kerpa je v tem času kočo obiskovalovedno več planincev in seveda domačinov,so zgradili še eno. Začetnadela so bila opravljena v letu1932, že v naslednjem letu pa sootvorili novo Mozirsko kočo, ki jestala na mestu sedanjega hleva.Takrat je bilo na planini velikoplaninsko rajanje, na predvečer soprižgali velikanski kres, vse slavjeoa je bilo združeno z lovsko veselicoin lovskim krstom. Vzporednoz gradnjo te koče je zasebnikLesjakov Lovro gradil in tudidogradil na mestu, kjer sedaj stojikoča, svojo kočo, ki je bila večjaod ostalih dveh. Nosila je ime polastniku, tako da so bile takrat naMozirski planini 3 planinske postojanke,pa so pozneje prišle podupravo planinskega društva.Med narodnoosvobodilno vojno sovse tri koče pogorele in to v mesecuavgustu leta 1942. 20. avgusta1946 se je obnove Mozirske kočelotilo PD Celje, ki je v glavnemprevzelo dediščino predvojne savinjskepodružnice SPD. Novembraistega leta je stala nova kočaže pod streho in je pozimi 1946/47že sprejemala prve goste. V letu1947, 1948 in 1949 se je tloris kočepovečal, prizidana je bila velikalaza vse do bližine Gosteške kmetije.Naredil je veliko škodo, meddrugim je v kratkem času uničilpremoženje PD Celje. Dva dni popožaru pa je koča že obratovalapod šotorom, mesec dni nato paje na mestu predvojne Mozirskekoče iz leta 1896 že stala zasilnakoča s 40 ležišči, istočasno pa seje začela obnavljati pogorela postojanka.Ta je naslednje leto ževstala iz razvalin in začela obratovati.Tako je od leta 1945 do leta1955 na Golteh bilo neprestano enosamo planinsko gradbišče, saj jevsega skupaj nastalo nič manj kot7 planinskih objektov.Nekaj let pozneje so pozidali šemajhen smučarski dom, ki pa jesedaj v zelo slabem stanju in gabo treba podreti, ker se popravilozaradi slabega temelja ne izplača.Mozirsko planinsko društvo imafotografijo otvoritve leta 1896, nakateri smo spoznali skoro večinotakrat navzočih planincev, lovcevin kmetov.Eden od njih, ki je bil navzoč priotvoritvi, ing. Vladimir Lipold, sejedilnica, prenovljen prostor okoli je poslovil od sveta 12. jul. letos.koče in za kočo, adaptirani spodnjiprostori. Leta 1951 je 200 m odA. M.koče zaradi napačnega ravnanja s •SPD GORICApoginido živaljo izbruhnil požar,ki je v kratkem zajel 70 ha gozda Redni letni občni zbor Slovenskegaplaninskega društva — Gorica,od Prepadov mimo Verbučkegase je vršil 6. marca 1966 v dvora-

niči kluba »Simon Gregorčič« vGorici onkraj meje. PredsednikKarel Kumar je uvodoma pozdravilzastopnika PD Nova GoricaBrica Branka, nato pa med drugimdejal:»Spomniti vas hočem na 20-letnicoobnovitve našega društva. Letossmo to proslavili le med nami, nameravamopa v poletni sezoni vsebolj primerno, v skupnem sodelovanjus planinskimi društvi onstranmeje.Z veseljem ugotavljam, da je pristopilav društvo tudi v preteklemletu po večini mladina. Našadolžnost je, da to mladino, kiljubi gore, pritegnemo v društvenodelovanje. Naš cilj, naš up je ravnomladina.4. aprila — Na Trstelj s štirimičlani mladinci iz Standreža.11. aprila — Enodnevni smučarskiizlet na Vogel s 4 udeleženci.19. april — Tradicionalni popoldanskidružinski izlet z avtobusomna velikonočni ponedeljek v Benečijoin sicer v Bjačo (Biacis), vLandrsko jamo in v Sentpeter obNadiži, kjer je bil daljši postanek.Organizatorji so priredili tekmo znagradami, za mladinke tekmo poeni nogi z jajcem v žlici, za mladincepa tekmo v vrečah. Sledilaje prosta zabava, za poskočne jeposkrbel Benečan Jussa, ki jeigral na harmoniko staro nad 100let. Močno je oviralo slabo vreme.Udeležencev je bilo 59.16. maja — Enodnevni družinskiizlet z avtobusom na Notranjsko— v Cerknico, Cerkniško jezero inRakov Škocjan. Na povratku je bilpostanek v Postojni. Na povratkuse je avtobus ustavil pred pokopališčemv Vipavi, kjer je malaskupina s članom Antonom Petejanomšla na grob padlega sinaStanka Petejana in ga počastilaz enominutnim molkom. Izleta seje udeležilo 60 oseb. To je prviskupinski izlet izven obmejnegaVsem odbornikom se prav lepozahvaljujem za njihovo sodelovanje.Ne morem pa, da ne bi pravres posebno pohvalil odlično našopasu s propustnicami in posebnimitajnico Jožico za njeno veliko požrtvovalnostin njeno vsestranskoizkaznicami — vizami izstavljenimina jugoslovanskem bloku.delavnost v prid našega društva.«27. junija — Enodnevni družinskiNato je poročala tajnica Jožicaizlet z avtobusom v Logarsko dolinoje zelo dobro uspel. Udeležen-Smetova med drugim naslednje:»Današnji občni zbor bi moral biticev je bilo 45.20. ob jubileju 20-obletnice obnovitveSlovenskega planinskega društva.Kakor sem že omenila v poročiluna dan proslave, je leta 1947 izlet z avtobusom v počastitev 20-13. julija — Enodnevni družinskiobčni zbor odpadel zaradi tedanjih letnice osvoboditve v Ljubljano —povojnih razmer.Urh — letališče Brnik, Vrbo, Begunjein Dolino Drago. Izlet jePristopilo je 8 novih članov, sedanjestanje članov je 228.zelo dobro uspel, vreme je bilougodno. Izletniki so bili iz Gorice,Priredili smo 24 izletov, ki se jihje udeležilo 612 članov in nečlanov.Standreža in Podgore. Peljali so21. februarja — Tradicionalni popoldanskidružinski izlet po obč-Ajdovščino, Postojno v Ljubljanose preko bloka Rdeča hiša skozinem zboru na Oslavje s 16 udeleženci.nekdanje mežnarije. Na sporedudo Urha. Tu je bil ogled zloglasne2. marca — Popoldanski družinskije bil tudi ogled rojstne hiše vizlet na pustni torek z avtobusomVrbi našega velikega pesnika FrancetaPrešerna. Na pokopališču vna Veliki Repen. V domači gostilnipri Križmanu je bil na sporedu Begunjah počivata dva znana primorskatalca: učitelj Ciril Dreko-bogat srečolov s 15 dobitki inprosta zabava s triom »PETARIN« nja iz Toldina in dr. Gabrijel Gomiščekiz Solkana. Udeležencev jeiz Standreža. Zaradi slabega vremenaje odpadla razgledna točka bilo 48.nad morjem pri Sv. Primožu. Vseh 25. julija — Enodnevna tura naudeležencev je bilo 40.Svinjak 1637 m do vasi Kal pri14. marca — Enodnevni smučarski Bovcu, od tam peš na vrh s 4 planinci.izlet na Črni vrh, udeležilo se gaje 11 planincev mladincev iz Standreža.dola do planinske postojanke3. avgusta — Peš preko Kanjega21. marca — Enodnevni izlet na Maksa Pirnata in na vrh Javornikanad Črnim vrhom 1210 m.teloh v okolico Serpenice in Bovcas 7 udeleženci.8. avgusta — Enodnevna visokogorskatura do planinskega domaKlementa Juga v Lepeni, od tampeš preko Duple planine, mimoKrnskega jezera na planino Poljein na Krnsko sedlo. Cd sedla navrh Pesk 2176 m.od 3. do 13. avgusta — ČlanBorisPintar iz Oslavja se je prvi v zadnjihletih odpravil po slovenskitransverzali. Na svoji izvršeni potije obiskal 44 planinskih postojankin si oskrbel 37 predpisanih planinskihtransverzalskih žigov inpodpisov oskrbnikov imenovanihpostojank. Boris Pintar je star 21let, po poklicu je zidar, uporabilje za transverzalo svoj letni dopustin se podal po slovenskitransverzali. Bil je povsod gostoljubnosprejet in z izkaznico SPDdeležen enakih ugodnosti, kot jihimajo člani PZS po gorskih postojankah.od 6. do 13. avgusta — Na Malo inVeliko planino v Kamniških planinahpreko grebena Konj 1803 min Korošice v Logarsko dolino —2 planinca.od 10. do 16. avgusta — Visokogorskatura na Razor planino,Dom na Komni, Koča pod Bogatinom,Triglavska jezera, Prehodavci,Dom Planika do triglavskegadoma Kredarica 2515 m. Povratekpreko Staničeve koče 2332 doAljaževega doma v Vratih in doMojstrane od tam z vlakom vGorico.22. avgusta — Visokogorska tura zlastnimi sredstvi do Zadnje Trente,nato peš na Jalovec 2643 m.27. avgusta — Visokogorska tura izPodbrda na Črno prst 1844 m.29. avgusta — Enodnevni družinskiizlet z avtobusom v Dolomite. Potekloje 18 let, od kar je SPD priredilotridnevni izlet v Dolomite zdvema tovornjakoma (kamiona) ssvojimi kuharji, s prehrano in tiskarnohumorističnega lista »Gorlomite,Dollomite in Polomite« sskupnim ležiščem v senikih. • Zaprvim sta sledila še dva v zaporednihletih. Preteklo leto pa sogoriški planinci in simpatizerjiponovno obiskali Dolomite. Avtobusje odpeljal izletnike iz Gorice,Podgore in Standreža proti Vidmuv Tolmezzo, Sappado, Auronzo doMisurinskega jezera, tu so lahkoobčudovali mogočne dolomitskevrhove kakor Monte Cristallo (3216metrov) Sorapis, Tre Cime di Lovaredo.Udeležencev je bilo 45.5. septembra — Enodnevna visokogorskatura na Jalovec iz ZadnjeTrente. Povratek po drugi straniJalovca s 6 planinci mladinci izStandreža.5. septembra — Na Vogel 1544 m inna planino zadnji Vogel s 3 udeleženci.19. septembra — Visokogorska turado Bovca, od tam peš skozi vasPlužo do Skalarjevega doma podKaninom 1811 m, na vrh Kanina ni

ilo mogoče zaradi snežnega meteža— 4 planinci.19. septembra — Druga skupina jebila namenjena na Mojstrovko,vzpon je bil prekinjen zaradi hudenevihte s snegom — 4. pl.V preteklem letu nam vreme nibilo naklonjeno, zaradi tega so odpadleture na Nanos, Kucelj, Caven,Kanin in Mojstrovko in šedružinski izlet v Istro Poreč-Rovinjzaradi nezadostnega števila prijavljencev.Odpadel je tudi smučarskiizlet na Črni vrh zaradineugodnih snežnih razmer.14. novembra — Tradicionalno»martinovanje«, ki je bilo v hotelu»Zvezda« v Kobaridu, jeprav dobro uspelo v zadovoljstvoorganizatorjev in udeležencev.Predsednik Kumar je pozdravilvse navzoče posebno pa LudvikaZorzuta, nekdanjega odbornikanašega društva, predstavnike planinskihdruštev iz Kobarida,Bovca, Tolmina, Nove Gorice,Sežane in Podbrda, člane moškegazbora »Svoboda« iz Kobaridain pevovodjo Vlada Volariča,predsednika SPZ iz Gorice VidaPrimožiča, predstavnika prosvetnegadruštva »Briški grič« iz SteverjenaSaverija Rožiča; predsednikaprosvetnega društva »IvanTrinko« iz Čedada Marjana Konta.Vseh udeležencev je bilo 210(med temi 80 gostov prej imenovanihplaninskih društev in članovzbora).Predstavniki Planinske zveze Slovenijeso opravičili odsotnost,ker niso upali na pot zaradi izrednoslabega vremena.12. januarja tega leta smo priredilijubilejno proslavo 20-letniceobnovitve Slovenskega planinskegadruštva Gorica. Proslavaje bila v isti dvoranici. Ustanovniobčni zbor SPD je bil 16. decembra1945 v bivšem Ljudskem domuna korzu Verdi. Proslava je pravdobro uspela. Sodeloval je mladinskimoški pevski zbor prosvetnegadruštva »Oton Zupančič«iz Standreža pod vodstvom gospodaFranca Lupina, ki je zapelnekaj pesmi. Zbor zastopajo povečini člani SPD. Za zaključekje predvajal barvne diapozitivečlan Viljem Zavadlav iz Standreža,ki jih je posnel na visokogorskihturah.Kljub slabemu vremenu s snegomin poledico se je udeležiloproslave 83 planincev in prijateljev.V naši sredi smo imeli bivšegatajnika Stanka Lupinca izTrsta. Razstavljene so bile povečaneslike visokogorskih tur,slike planinskega cvetja, 4 albumis slikami izletov od 1945—1965, vabilarednih društvenih občnihzborov, vabila planinskih plesov,knjige planinske vsebine, vzorcikamenja z raznih vrhov in drugo.Transparent z značko SPD Goricain letnicama jubileja je pripravilodbornik Karel Nanut. Pri pripravirazstave so sodelovali BernardBratož, Viljem Nanut, RudiCantelli, Peter Cermelj in Smetova.OBČNIZBORIPrvo je bilo 24. februarja o temi»Jugoslovanska ekspedicija v BolivijskihAndih 1964«. Predaval jesam vodja ekspedicije TržačanSandi Blažina. Drugo predavanjeje bilo 16. oktobra. Predaval jedr. France Srakar iz Ljubljane o»Slovenski odpravi na Kavkazu1964«, ki jo je sam vodil.Za pok. planinca Zorka Jelinčičaje društvo darovalo na mestocvetja na grob 5000 lir — za Slovenskidijaški dom, in 5000 lir —Slovenskemu sirotišču, obe usta-PD JANEZA TRDINE MENGEŠ.V lanskem obdobju je število članovpadlo iz 787 na 669 in to kljubtemu, da so na zadnjem občnemzboru sklenili, da bodo zvišali številočlanstva na 1000. Težave sonastale zlasti pri pobiranju članarine.Od 669 članov so imeli 311starejših članov, 198 mladincev in160 pionirjev. V primerjavi s prejšnjimletom je padlo število članovpri mladincih za 87, pri pionirjihpa za 32. v društvu prevladujemladina. To se odraža tudiv vodstvu društva, saj je povprečnastarost društvenih funkcionarjev29 let.Največjo pozornost je društvo posvetilomladinskemu odseku, ki jepokazal izredne uspehe. Njihovadejavnost se je razvijala v torkovihvečerih, ki so prehajali v klubskevečere, kjer so mladi gledalibarvne diapozitive z naših gorain imeli vrsto zanimivih in poučnihpomenkov. Mladinska dejavnostse je odražala tudi v 11 samostojnoorganiziranih skupinskihizletov. Tako so se udeležili proslavena Rašici ob 20. obletnicinovi iz Gorice. Pogreb je bil vGorici, udeležili so se ga številničlani SPD. Krsto so nosili polegtržaških planincev Karel Kumar,Peter Cermelj in Bernard Bratož.REVIJA PLANINSKIVESTNIKNa revijo Planinski vestnik jenaročenih 40 članov, tri manj kotv letu 1964, letna naročnina znaša800 lir.Planinska zveza Slovenije je vletu 1956 poklonila društvu 4 knjigeplaninske vsebine in sicer:»Gorski vodniki v Julijskih Alpah«,»Noči in viharji«, »Tam kjertišina šepeta«, jubilejno publikacijoPlaninske zveze Slovenije»Gora v besedi, podobi in glasbi«,ki jo je izdala Planinska založbaza 70-letnico slovenske planinskeorganizacije in Planinskega vestnika.osvoboditve, v tednu narcis so organiziraliizlet na pobočje Golicein Španovega vrha, ob povratkupa so si ogledali Prešernovo rojstnohišo v Vrbi in muzej talcevv Begunjah, na Dan borca so bilina Komni, v juliju je 5 mladihplanincev prehodilo pot od Kamniškegasedla preko Planjave, Ojstricein Korošice do Vel. planine.Odrekli se niso tradicionalnemuizletu na vrh Triglava, 6 mladincevje prehodilo del transverzalnepoti od lepotca naših gora Jalovcapreko Vršiča, Prisojnika, Razorjapo Bambergovi poti na vrh Triglava.v avgustu so organiziraliizlet na Grintovec in Kočno, vseptembru pa na Janče. V okvirumladinske šole so decembra zapionirje priredili izlet v Begunje,združen z ogledom muzeja talcev.Ob novoletnih praznikih so si mladinciogledali lepote sveta okrogsončne Uskovnice, nekaj pa se jihje povzpelo tudi na vrh 2275 m visokegaTosca. Septembra je 6 mladincevtekmovalo na republiškemorientacijskem tekmovanju naJančah, kjer so zasedli VI. mesto.Poleg teh izletov pa so mladinciše sodelovali pri obnovi markacijMengeška koča—razgledni stolpna Rašici, čistili okolico društvenepostojanke na Gobavici, sodelovalis člani TVD Partizan pri urejanjusmučarske proge z Gobavice inpri izvedbi Stuparjevega memorialana Kamniškem sedlu, dve

mladinki sta se udeležili seminarjaPZS za mladinske vodnike vTrenti in tečaj uspešno zaklučili.En mladinec se je udeležil izletana Grossglockner, na posvetu načelnikovMO pod Storžičem pa so•dvema mladincema podelili zaslužnimladinski znak. 2e od novembra1965 obiskuje 18 mladihplanincev, v večini učencev osnovnešole, planinsko šolo, ki bo dalaodseku nove mladinske vodnikepripravnike.Enako delaven je bilodsek za gorsko stražo. Odsek jeorganiziral lasten tečaj za gorskostražo in usposobil za ta posel36 mladincev, hkrati s tečajem paso organizirali tudi razstavo gorskegacvetja. Gorski stražarji soizvedli 12 samostojnih akcij naVel. planini in v Kamniški Bistrici,poleg tega pa so se rednoudeleževali vseh izletov.Propagandni in foto odsek sta bilavse leto dokaj delavna. Predavanja,ki so bila izvedena v zimskisezoni, so bila prava pojivitev obmonotonem filmskem programutamkajšnjega kina. S propagandnimmaterialom je propagandniodsek zalagal predvsem tov. PavleŠimenc, ki mu je s poti na Himalajosproti pošiljal črnobele filme.Pozimi so organizirali na osnovniSoli foto krožek za učence 7. in 8.razreda. Prijav je bilo veliko,vendar sedaj redno obiskuje krožek8 učencev, ki imajo vsi svojelastne aparate in z velikim zanimanjemslede delu.Koča na Gobavici je potrebna obnovitve,oprema pa popravila inzamenjave. Vse dajatve z amortizacijoin OD so znašale v letu1965 2 627 292 S-din, kar pa je nedvomnopreveč za kočico s komaj40 sedeži in 4 ležišči. Zato je občnizbor na predlog nadzornega odborasklenil, da se odda koča vzakup najboljšemu ponudniku.Priznanja za svoje nesebično delov društvu so prejeli naslednjičlani: tov. Jože Mulej — zlati•častni znak PZS, tov. Lojze Hočevar,Miha Gregorc, Pavle Marše,Minka Šimenc, Pavle Šimencin Stane Lužar pa srebrni častniznak PZS.Za društvenega predsednika soponovno in soglasno izvolili mladega,agilnega tov. Petra Lavriča.PD DOVJE-MOJSTRANA. Slabovreme s povodnijo je že dobermesec dni po uvedbi reforme zavrloturizem v Vratih in še skrajšalože tako kratko sezono.Društvo je imelo v preteklem letu389 članov, od tega 47 pionirjev,83 mladincev in 259 odraslih članov.Alpinistični odsek ni številčnomočen — vsega vključuje 16članov. Člani odseka so izvedli 78letnih in zimskih plezalnih vzponov,dalje 65 letnih in zimskih turna vrhove in grebene ter preko40 smuških tur v gorah. Ugotovitev,da so zabeležili več turnegasmučanja, jih navdaja s prepričanjem,da se bo ta lepa alpinističnadejavnost izboljšala. Dvačlana odseka sta pod vodstvomkomisije za alpinizem sodelovala18 dni kot inštruktorja v gorskiskupini Ortler v Italiji in v Berniniv Švici. Druga dva sta 14 dnitaborila v Zapadnih Julijcih, edenpa je sodeloval kot inštruktor natečaju visokogorskega smučanjana Velem polju. Udeležili so seTitove štafete z vrha Triglava insmučarskega tekmovanja pod Jalovcem.Vežbali so v Grančišču inse povezovali na zborih in sestankih,pa tudi na terenu z alpinistidrugih društev. Alpinisti so sodelovalitudi z ostalimi društvenimiodseki, predvsem v gospodarstvu.Postaja GRS šteje 8 članov in 5pripravnikov. Petkrat so se odzvaliklicu na pomoč in šli v reševalnoakcijo, trikrat so bili vpoizvedovalni akciji, štirikrat pav akciji pripravljenosti na smučarskihtekmah. Vsi so obnoviliizpit iz prve pomoči, za kar so sepripravljali na devetih zdi-avniškihpredavanjih v jeseniški bolnici.Tehnično so se izpolnjevali na republiškemreševalnem tečaju naVršiču. Na proslavo v Lepeno sosprva hoteli organizirati samostojenizlet, zaradi maloštevilnih prijavpa so se morali nato priključitijeseniški skupini. Propagandniodsek je pripravil album izbranihmotivov za stike z inozemstvom.Društvo je namreč zastavilo prvekorake za zbližanje s sosednjimiavstrijskimi planinci in se tudiudeležilo njihove skupščine v Beljaku.Prvi vtisi so dobri.Čeprav niso bile izkoriščene vsemožnosti, je bilo delo mladinskegaodseka vendarle plodno in živahno.Predvsem je bil odsek dobropovezan z KO MO PD Gorenjske.Mladinci so se udeležili tečaja intabora za mladinske vodnike ingorske stražarje na Lubniku in vTrenti, udeležili so se izleta insmučarskih tekem v Tamarju, sodelovaliso pri štafeti mladosti zvrha Triglava. Pri VTK memorialupod Jalovcem so bili posameznoin ekipno na I. mestu. Dvakrat jemladinski odsek organiziral množičniizlet mladincev v Vrata inna Vrtaško planino. Prvič se jeizleta udeležilo 118, drugič 80 mladincev.Za občinski praznik na Jesenicahse je 10 mladincev udeležiloatletskega krosa.Finančni obseg prometa Aljaževegadoma v Vratih je bil manjši kotv preteklem letu. Realizacija hraneje bila povečana, prav takopromet spominkov in razglenic,ostalo pa je močno padlo. Najobčutnejšeznižanje so zabeležili vprenočninah. Podražitve alkoholnihpijač v juliju so zmanjšalepromet in se je razmerje prodajealkoholnih pijač celotnega prometazmanjšalo od 23,5 •/« v letu1964 na 21 V« v letu 1965. Gospodarskareforma je tudi spremenilaodnos nabavne cene do prodajne.Pribitek se je namreč povišal od94 •/• na 109 'U. Ta ukrep je bilnujen, da so se lahko krile razlikev osebnih dohodkih, ki so porasliv bruto znesku za 36"/«, vneto znesku pa za 42'/». Prometpostojanke je znašal 14 011 704 S-din,od tega je odpadlo na hrano6 314 000 S-din, na alkoholne pijače2 963 000 S-din, na brezalkoholnepijače l 048 000 S-din, na nočnine2 070 000 S-din, na spominke in razglednice1 615 000 S-din.Odlikovanja so prejeli: zlati častniznak tov. Janez Brojan, ki ga jepostaja GRS v Mojstrani izvolilatudi za svojega častnega člana,srebrni častni znak pa tov. ViktorJanša, Alojz Rekar, Franc Lakotain Stanko Kofler.PD JAVORNIK-KGROSKA BELA.Mladinski odsek ima nekaj delovnihčlanov, saj so kljub vsemuizvedli dvoje predavanj, 7 izletovin 3 delovne akcije. Res je tudi,da včasih UO ni mogel odobritifinančnih sredstev za določene akcije,ker je komaj kril s temisredstvi redno poslovanje društva.Propagandni odsek je organiziral 4predavanja, žal pa je bila udeležbas strani članov bolj skromna— komaj 30 članov na eno predavanje,medtem je bila udeležbana mladinskih izletih povprečno17 članov. Markacisti so uspešnovršili svoj posel povsod, kjer se jeza to pokazala potreba. Vendardruštvo sodi, da bi morali privzdrževanju in obnovi potov sodelovatitudi občina in republika,ker društva sama teh visokihstroškov ne zmorejo.Dela za obnovo koč so bila v glavnemizvršena. Do Staničevegadoma je bilo prenesenega nekajmateriala za izdelavo dodatne cisterneza vodo, prepleskali so vsa

vrata in okna v Staničevem domu, je dvoje predavanj v Ravnah in v PD BOVEC. Društvo je na novov Krmi so uredili strojnico toliko, Kotljah ter predvajal barvni film pridobilo 41 novih članov — največda je pod streho, na Pristavi pa ob otvoritvi koče na Naravskih iz vrst JLA in je konec leta 1965je pripravljen material za prekritjestrehe. Kljub kratki sezoni 450 prostovoljnih delovnih ur v dincev in 60 pionirjev. Naročnikovledinah. Člani so opravili najmanj štelo 140 odraslih članov, 90 mla-je bil obisk po postojankah zadovoljiv.Staničev dom je obiskalo Obnovljena je bila pot Ravne— na Predelu je bil zaradi nepre-vrednosti najmanj 135 000 S-din. na Planinski Vestnik ima 13. Dompo vpisni knjigi 3382, kočo v Krmi Smučarska koča in obratno. Namestoukinjene poti od Savinca promet te postojanke pa je znašalvozne ceste 4 mesece zaprt, brutto2800 in Dom Pristavo okrog 4000gostov. Staničev dom je imel mimo Godčevega križa do Ledin 9 057 480 S-din. Tudi Koča Zlatorog2 536 884 S-din prometa in na nočninahustvaril 633 000 S-din, ali pobočju mimo kmeta Godca lepšo krat odrezana zaradi neprevozneje markacijski odsek markiral po v Trenti je bila pozimi 1964/65 več-skupaj 3 169 884 S-din, Kovinarska pot. s katere je lep razgled na ceste in je njen brutto prometkoča v Zasipski planini 3 288 416 Uršljo goro in Peco.znašal 4 408 086 S-din. Koča PetraS-din prometa in za 100 550 S-dinSkalarja na Kaninu je menjalanočnin, Dom Pristava pa 5 678 506 Mladinski odsek šteje okrog 150oskrbnika in jo sedaj oskrbuje sinS-din prometa in za 95 600 S-din mladincev in pionirjev. Organiziralje 8 izletov, dvoje predavanjdosedanjega oskrbnika Francanočnin. Društvo samo je poslovnoKravanja-Zajca. Brutto promet teleto 1965 zaključilo z izgubo 37 964 in tabor. Na turnem smuku, ki gapostojanke je znašal 13 251 200 S-din.S-din.je organiziral Koroški KO MO PD,Kočo na Mangrtu je prevzel vje iz Raven sodelovalo 105 mladincevin pionirjev. Za ta pohod,oskrbo njihov bivši oskrbnik KočeImelo je v letu 1965 odraslih članov434, mladincev 81 in pionirjev ki je bil do takrat najštevilnejši,Zlatorog Jaka Cebulj in jo dobrooskrboval. Promet postojanke je34, ali skupaj 549 članov, od tega je mladinski odsek prejel diplomoznašal 2 383 065 S-din, čeprav je64,7 % moških in 35,3 'U žensk. Na za množično udeležbo. Izleti so sebila postojanka zaradi neprevoznePlaninski Vestnik je bilo naročenih47 članov, poleg tega pa dru-vrstili na Šteharski vrh, na Poštarskidom, na Hom, na Naravskeceste mesec dni manj oskrbovanakot v letu 1964. Nasproti letu 1964ledine, na Peco, na Strojno itd.štvo vsak mesec proda v nadrobnije bil v letu 1965 v vseh postojankahmanjši promet in sicer v Zla-Dva najaktivnejša pionirja sta seprodaji še po 10 izvodov.udeležila srečanja planinskegaRedna skupščina PZS je na svojemzadnjem zasedanju odlikovalana Mangartu za 51 %, na Kaninutorogu za 16 na Predelu za 15 °/e,podmladka v Vodnem pri Skopju.Mladinski odsek oizroma mladinskivodniki so tudi opravili dves srebrnim častnim znakom 5 članovtega društva.šal brutto promet postojank v letupa višji za 161 V celoti je zna-zimski turi na Uršljo goro, zlet na1964 19 943 000 S-din, v letu 1965 paPeco, Raduho ter na špik in škr-PD RAVNE NA KOROŠKEM. Nasplošno je bila dejavnost posameznihdruštvenih odsekov precejrazgibana, predvsem na gospodarskempodročju. Društvo upravljaplaninsko postojanko na Naravskihledinah. Kočo je obiskalookrog 3500 planincev. K večjemuuspehu poslovanja je tudi pripomoglanovozgrajena cesta od Sovinčevegamosta dalje. Brutto prometpostojanke je znašal 3,2 milijonadinarjev. Koča je bila oskrbovanaod 1. maja do 16. marca.Na zgornjem travniku nad kočoje demontiral leseno barako in joprodal, z izkupičkom pa zgradilnov objekt ob koči, tj. novo drvarnicos sanitarijami. Pri tem jebilo opravljenega precej prostovoljnegadela in vloženih tudi precejsredstev, ki jih je koča s svojimrentabilnim poslovanjem ustvarilain prihranila ter takoomogočila, da stoji danes polegkoče novi — s kamnom sezidaniobjekt za sanitarije, v podaljškupa lepa in prostorna drvarnica.Propagandnemu odseku je uspelopridobiti 20 novih naročnikov naPlaninski Vestnik, organiziral jemeddruštveni izlet v Julijce, kije bil povezan s planinskim taboromv Lepeni, štirikrat je zamenjaloglasno gradivo, organizirallatico v Julijskih Alpah. Te tureso udeleženci financirali sami. Dvamladinca sta se udeležila tudi izletav CSSR. Dalje je mladinskiodsek aktivno sodeloval pri prostovoljnemdelu na Naravskih ledinah,kjer je opravil okrog 70 delovnihur, dva člana pa sta se udeležilaplaninske šole v Trenti inopravila vodniški izpit. Postajagorske straže šteje 38 članov. Vpreteklem letu je plačalo članarino665 članov, mladincev in pionirjev.V primerjavi z letom 1964je imelo 119 članov manj. Strogoso ločili člansko kartoteka s plačanočlanarino od one, ki članarineniso plačali. Med temi je pabilo tudi precej takih, ki jih društveniinkasanti niso znali poiskati.Za uspešno in požrtvovalno deloje bilo nagrajenih več članov insicer tov. Šuler Milena in PavelStropnik s srebrnim častnim znakomPZS, ki sta bila nagrajenatudi od Občinske skupščine Ravne,tov. Martin Pšeničnik, Marica Miklavčič,Štefan Vevar, Jože Suler,Hilda Vetter, Vinko Krevh, MarjanLačen, Franc Podmeninšek,Ivan Filip in Franc Šisernik pa soprejeli priznanje od upravnegaodbora.samo 16 099 851 S-din. Zlatorog jeizkazal izgubo 410 151 S-din, Predel56 017 S-din, dobiček pa sta izkazalipostojanki na Mangrtu in naKaninu in sicer prva 267 105 S-dinin druga 72 080 S-din. Ce k temuprištejemo še stroške uprave, znašaskupni primanjkljaj 1 880 139S din. Kakor že rečeno, je prišlodo takega primanjkljaja predvsemzato, ker postojanke zaradi neprevozneceste dalj časa niso poslovalein so na prometu izgubilenajmanj 4 milijone starih dinarjev.Prvič v zgodovini bovškegadruštva pa izkazuje Koča PetraSkalarja dobiček 72 080 S-din. vletu 1964 je društvo plačevalo pavšalirandavek od prometa svojihpostojank in je ta davek znašal320 000 S-din, za leto 1965 pa teugodnosti ni imelo več. Zato jemoralo plačati v preteklem letuzveznega prometnega davka 317 140S-din, občinskega pa 1 021 235 S-din,kar da skupaj 1 338 375 S din davka.Ker stroški vzdrževanja postojankpresegajo dohodke, je občni zborsklenil, da odda vse svoje postojankev zakup.Mladinski odsek je bil delaven.Delo tov. Zdenke Sozio, Petra Zigonain sedanjega vodje mladineBranka Godine ni bilo zaman.Tov. Godina je močno pritegnil

mladino v planinske vrste. Skupnoje bilo na izletih 486 mladincev.Na orientacijskem pohodu za Vojkovpokal na Nanosu so mladinciprejeli za prvo mesto pokal. Daljeso se udeležili tečaja za mladinskevodnike in gorsko stražo v Trenti,kjer je 8 članov opravilo izpit zamladinske vodnike in gorske stražarje.Udeležili so se še planinskegatabora v Lepeni s 16 člani,smučarskega tečaja v Logu podMangrtom s 63 udeleženci in smučarskeprireditve na Gol obar ju s25 tekmovalci.PD KOBARID. Društvo je praznovalo15-letnico svojega obstoja.Prvič je društvu uspelo formiratimladinski odsek. Lansko leto jebilo to društvo gostitelj primorskihplaninskih društev, ki so siza svoj posvet izbrali postojankona Vršnem.V juniju so preuredili in popraviliDom na Vršnem in zanj nabavilinekaj nove opreme. V istem mesecuso organizirali skupinski izletna Stol, hkrati pa markirali potna ta vrh. V juliju so organiziraliizlet in hkrati markirali pot naKrn. Na planinskem taboru v Lepenije bilo društvo zelo močnozastopano. Zelo prisrčno so sprejeliskupino njihovih članov češkiplaninci, s katerimi je že prejnavezala stike. Konec oktobraso se udeležili posveta primorskihdruštev v Podbrdu, v novembrupa so imeli v gosteh člane SPDGorica, ki je praznovalo zaključekplaninske sezone v Kobaridu.Prvi izlet mladinskega odseka jebil na Vršno. S pomočjo mladincevpa je bilo urejeno tudi vprašanjedruštvenih prostorov. Društvoima sedaj svojo planinskosobo, kjer ima svoje seje, ob torkihse vrše »večeri planincev«, nakaterih predvajajo barvne diapozitives svojih izletov, poleg tegapa v tem kotičku člani lahko igrajošah, čitajo razno planinsko literaturoin poslušajo prijetnoglasbo. Soba je urejena zelo okusno,za kar gre zahvala predvsemmladim planincem, ki so vložiliokrog 70 ur prostovoljnega dela.V poletni sezoni objavljajo nastenčasu slike s svojih izletov, kijih mesečno menjajo. V preteklemletu je društvo na novo pridobilo34 članov, 12 mladincev in 11 pionirjev.Sedaj šteje 182 članov, odtega 24 mladincev in 24 pionirjev.Kljub težavam je bila postojankana Vršnem aktivna. Čistega dobičkaje imela 150 000 S-din. V primerjaviz letom 1964, ko je prometkoče znašal 4 092 138 S-din, je vletu 1965 narasel na 6 274 207 S-din.Vpisna knjiga je registrirala nad800 obiskovalcev, dejansko pa jeto število veliko večje.Po zaključku občnega zbora sočlani poslušali predavanje tov. dr.Jožeta Andlovica, ki jim je obspremljavi barvnih diapozitivovpokazal pot naše II. himalajskeodprave na vrh Kangbačena.PD RUSE. Delo občnega zbora jepotekalo v znamenju jubilejnegaleta (1901—1966), 65-letnice obstojatega društva. Uvodoma jepesnik prof. Janko Glazer predavalo življenju in delu pesnikaSimona Gregorčiča. Prof. JankoGlazer je s svojim predavanjemnavdušil publiko in dal občnemuzboru slovesno obeležje.Število naročnikov na PlaninskiVesnik znaša 73, vendar je pa tudizvišana naročnina ovira za dvigštevila naročnikov. Upravni odborje na svojih sejah obravnaval organizacijskavprašanja, velikodela, časa in potov pa je imel vzvezi z oskrbnikom Ruške koče.Postavili so novega oskrbnikaRuške koče s pogodbo o pavšalu.Društvo je tudi finančno napredovalo,mnogo investiralo v kočo inustvarilo čisti dohodek v višininad pol milijona starih dinarjev.Markacijski odsek je obnovil vsemarkacije k slapu Šumiku. Markiralje še poti Šumik-odcep prikamnolomu do Črnega jezera, odcepnad Mariborsko kočo do Arehain na poti št. 1 pot Šumik—Pesek.Alpinistični odsek šteje 7 članovin 6 pripravnikov. Ustanovljen jebil leta 1963. Po uspešnem začetnemdelu je v letu 1964 doleteladva njegova mnogo obetajočačlana težka nesreča v steni Jalovca.Ta nesrečni dogodek in paodhod dveh članov na vojaši rokje alpinistični odsek zavrl v razvoju.V minulem letu so biliopi-avljeni trije plezalni vzponi, enčlan pa se je udeležil turnegasmuka čez Pohorje.MO dela zelo dobro in ni popustilv svoji dejavnosti, dasi je občutitiodsotnost prejšnjega vodjeodseka tov. Kordeža. Poročilo odelu mladine je podal načelnikodseka tov. Stanko Poglajen, kisi je s svojim delom pridobil najvišjeodlikovanje društva — prehodnivodniški cepin.Zelo uspel je tudi planinski zborv počastitev društvenega jubilejadne 25. 2. t. 1., katerega se je meddrugim udeležila tudi delegacijaPZS na čelu s predsednikom tov.dr. Miho Potočnikom, ki je društvupoklonila lep akvarel. Priprogramu je sodelovala ruška šolskamladina, ki je zapela in zaigralaplaninske melodije pod taktirkoučitelja glasbe tov. Brvarja.Ruški godalni kvintet v sestavitov. Brvarja, Arlatija, Bibijanka,prof. Poljanca in pianistke MirePoljanec je dopolnil program skvalitetnimi glasbenimi točkami.Posamezne točke programa je povezovalatov. Genica Penova, kije naštudirala tudi recitacije.Tokrat so mladinci taborili karna ruškem odru in se razgovarjalis Pohorskim Tijekom. Zaključeks krasnimi diapozitivi iz MontBlanca je zbranim posredovalpredsednik ŠMDO tov. Šmajs.Kakor vsako leto je bilo težiščedela mladinskega odseka tudi vpreteklem letu na izletih. V preteklemobdobju so imeli preko 10daljših izletov, eno in dvodnevnihpa je bilo še mnogo več. Vse izleteso vodili mladinski vodniki, odkaterih je 15 aktivnih. V spominna ponesrečena alpinista IvaObrovnika in Toneta Grušovnikaso ob obletnici nesreče priredilispominski pohod na Jalovec. Taspominski pohod bo postal tradicionalenin ga bodo ponavljalivsako leto. S tem bodo oba svojatovariša ohranili v trajnem spominu.Posebej naj omenimo izlet5 ruških in 5 zrenjaninskih planincevod Logarske doline do Ruš.Zrenjaninski planinci so bili nekajdni njihovi gostje. Dva ruška planincasta bila tudi gosta zrenjaninskihplanincev, eden pa je prehodilFruškogorsko transverzalo.Druga njihova pomembna dejavnostso tabori. Uspešno so izvedlitabor na Klemenškovi planini inv Logarski dolini skupno z zrenjaninskimiplaninci, poleg tegatabora pa so imeli na Pohorju šedva manjša tabora po 4 dni. Mladinciso dalje zbirali odpadni material,v dolini Tople je nekajmladincev sušilo seno pri kmetuKončniku, bili so pri komemoraciji,ki so jo izvedli taborniki izvse Jugoslavije pri spomenikupadih junakov Pohorskega bataljona,udeležili so se parade vMariboru ob 20-letnici osvoboditve,sodelovali na orientacijskem tekmovanjuna Tujzlovem vrhu in narepubliškem orientacijskem tekmovanjuv Zasavju. Lani v jeseniso odprli planinsko šolo, ki se joje udeleževalo kar lepo številočlanov. Novo leto so pričakali

skupaj s 26 mladimi planinci izZrenjanina. Obiskali so Zigertovvrh, ostale dni pa so smučali vokolici Ruške koče. V propagandnenamene izdajajo tudi svojeglasilo »Planinski razgledi«. KOMO PD Štajerske je organiziralna Ruški koči vodniški tečaj, nakaterem so opravili izpit trijenjihovi člani.IZPLANINSKELITERATURETONI HIEBELER, Med nebom inpeklom (Z\vischen Himmel undErde). Iz mojega življenja v gorah.W. Limpert, Frankfurt a. M.Hiebeler je neutruden planinskipublicist. Z revijo »Alpinismus«si je naredil svetovno ime, s knjigami,ki jih je doslej izdal, paglas spretnega pisca, ki zna opisevzponov dramatizirati in napolnitis filozofijo o življenju, o vsakdanjihstvareh, o boju za kruh ino marsičem, kar je v zvezi z njim.Hiebeler ni imel lahke poti vživljenje, uveljavil pa se je vzadnjih 15 letih kakor le malokateriplaninski publicist v Evropi.Drugi naslov knjige je Kugyjev,prvi pa spominja na Rebuffatovoknjigo »Entre Terre etCiel«. V našem denarju znašacena knjige blizu 7000 dinarjev.DR. HERBERT TICHY, Vročazemlja — črno upanje (HeisseErde — schwarze Hoffnung),Osterreichischer BundesverlagWien-Munchen. Dr. Tichy spadamed najprijetnejše planinske avtorjepo vojni. Svetovni popotnikje zdaj našel še Afriko, razlagasedanje razmere, posega v zgodovinoin v prihodnost. »Vročo zemljo«je prehodil Tichy 1962/63, odkapa do ekvatorja.Vroča je ne samo po klimi, ampaktudi po svojih političnih,socialnih in verskih problemih.Tichy je to spoznal v Južni Afriki,v Basuto — in Swazilandu, vMozambiku in v Keniji. »Črnoupanje« imenuje Tichy osvobodilnogibanje afriških dežel.Vsekakor zanimiva knjiga samotnegazmagovalca s Čo-Oju, neutrudnegapopotnika in simpatič-Srebrni častni znak PZS so prejelitov. Karel Kordež, večletnivodja mladinskega odseka, ing.Vojko Ozim, nekajletni društvenipredsednik in prof. Janko Glazer,dolgoletni član PD Ruše, pohorskipesnik in vnet planinec.Za društvenega predsednika je bilponovno in soglasno izvoljen ing.Josip Teržan.M. G.nega publicista. Ima pa tudi kajpisati, saj je že 30 let leto zaletom na poti po svetu.HANNELORE UHSE IN MI.Frau Uhse je nemška planinka inplaninska pisateljica, ki priobčujesvoje spise v munchenskem Bergkameraduin v glasilu frankfurtskesekcije Alpenvereina. Po porekluvzhodna Prusinja sanjari sedajkot izseljenka o tistih jezerihin borovih gozdičkih, o ravninahin hribčkih svoje nekdanje domovinein se ne da potolažiti. Medzapadnimi Nemci se ne počuti dobro.A je našla neko nadomestilo:»Kako občudujoče sem gledalagore, ko sem jih prvič videla inkako brez sape sem gledala raznje, ko sem se naučila stopiti nanje,«— tako, pravi, »sem našlasvojo drugo domovino, domovinogora — die Bergheimat.« To domovinoje našla pri nas. »Tam pojeSoča svojo pesem, spremlja tihodolino Trente, božanski prestolTriglava gleda v resne doline, Zlatorogvaruje zaklade Bogatina inskrivnostno se svetijo in bleščijojezera — celotni čar Julijskih Alpmi polni srce. Sedaj sem bila doma. .. doma v svoji gorski domovini.«In na drugem mestu po prvemobisku Julijcev: »Potem, kosva prehodila (tj. z možem) Julijce,že takrat sva vedela, dabova še prišla. Zlatorog naju jezačaral, tukaj sva našla svojo gorskodomovino.«Speljal jo je pa v naše krajeKugy s svojimi knjigami kot tisočedrugih Nemcev.Po njenem mnenju spomin nanjmed Nemci že bledi, treba ga jepoživiti in njegove knjige ne doživljajoveč novih naklad. Spis jekratek in za razpravljanje o njegovemslovenskem poreklu skorajni prostora, a namenoma ga gotovoni zamolčala, kajti prevelikospoštovanje ima do našega naroda,kot bo to razvidno spodaj. In takohodi leto za letom od 1962 po našihgorah, s prav kugyjevsko ljubeznijojih objema in se bolj odKugyja peča tudi z našimi ljudmi,ki jih srečuje.Veliko gorstev je prehodila zunajnaših meja, vse znane vrhove Alpje oblezla, pa vendar pravi, dasamo v Julijcih še diha pravi planinskiduh, samo tukaj še ni vzpenjač,modnega vrveža in razkošja.Po teh gorah hrepeni, tam je domain, če sme biti tam, jo prevzamenjihova lepota in predvsem samota.Zato ni alpinistka in spadamed tisto vrsto planincev, ki hodijopo gorah z dušo in srcem.Tako sta nastala njena spisa »Vkraljestvu Zlatoroga po Kugyjevihpotih po Julijskih Alpah« v sekcijskemglasilu frankfurtskega AVin »Moje ljubljene Julijske Alpe«v Bergkameradu. V njih opisujesvoja pota po dolinah in vrhovihJulijskih Alp. Vse stezice so jiznane in bila je na vseh vrhovih,ki vsaj nekaj pomenijo. Iz Planicečez Sleme na Vršič, Prisojnik, Razor,Kriške pode in Pogačnikovdom, o katerem pravi, da je njegovalega edinstveno lepa, Triglavpo Kugyjevi poti, Kanjavec,Jalovec, Planja, Stenar, Špik, škrlatica,Kanin, Križ, Mangrt, BavškiGrintavec, na vseh teh vrhovihje bila. Snago v naših kočahhvali, tudi njih oskrbo, vendarsamo v privatnem pismu nekajgraja: Dobrega črnega (tj. rženega)kruha ni dobiti, vojaška pokopališčain grobovi trentarskihvodnikov so zanemarjeni.Njen spis »Pozabljena gora«, o kateremje PV na kratko že poročal,zasluži vso pozornost in je vredenprevoda v naš jezik. Ta gora jeBavški Grintavec, skoraj nič obiskan,brez dobrih vidnih potov inz izginulo ali obledelo markacijo,tako da je bil za vzpon nanj potrebenbivak. Vse to v spisu niizrečeno kot graja, temveč le kotopozorilo, da bi ta gora ne ostalanekako ob strani, ker zasluži večjopozornost. Avtorica ima prav, kajtivzpon na ta Grintavec je opisalv enem od prvih letnikov dr. Švigeljin je pozneje izšel samo šeen spis, jaz sem se mu pa izognils planine Zapotok čez škrbino vBavščico.V vseh svojih spisih uporabljaavtorica dosledno slovenska imenav pravilnem pravopisu in tukajKugyju pač ne sledi popolnoma.Samo Sočo včasih imenuje Isonzoin na moje opozorilo odgovarja,da je to storila glede na ostanke izprve vojne, ko je bilo toliko govorao »Isonzofront«.In naš narod in naši ljudje v njenihspisih? Saj izide v tujih re-

vijah marsikako poročilo o našihgorah, a se z našim narodom nepeča, niso pa redki tudi članki,ki se držijo še starega ponemčenegaimenoslovja in govore o nasnekako zviška. To velja še pravposebej za Nemce. V privatnempismu pravi gospa Uhse, da ji jeprijateljstvo do našega narodasveta dolžnost, tiskano mnenje onas se pa glasi: »Skozi stoletja sedržijo Slovenci trdno svojega staregajezika. To je značilno za slovenskinarod približno dveh milijonovljudi. Svobodni, samozavestniin ponosni so ti ljudje. Njihovanaravna bit in prirojeni čut zavse lepo korenini v stari kulturi.«Srečuje se s posamezniki. Ko prvičz nekakim strahom prestopi našomejo na Jesenicah, je nad vse presenečenain navdušena nad prijaznostjonaših ljudi. Hitro so našlitam na kolodvoru tolmača, vlakovodjav Planico je lepo počakal,da so bile opravljene carinske formalnosti.»Otroci so nama pokazalipot, bajtar je naložil najina nahrbtnikana konjsko vprego . . .Fotografske aparate, denar in najinogorsko opremo sva lahko pustilapovsod nezavarovano. Z zemeljskimidobrotami ne ravno blagoslovljenoljudstvo bi se ne spozabilo. . . ljudje so bili zvesti, pošteni,zanesljivi in prijazni.« Kojo pripelje pot za vzpon na Kaninv Bovec, koča ni bila oskrbovana.Vendar jim oskrbnik Zajecbrez vsake članske izkaznice alidrugih dokumentov izročil ključod nje. Tako sta deležna tiste velikesamote, ki vlada tam. »Ce bisi želela zadnji pogled, potem bisi izbrala tistega s Kanina,« takoje očarana z razgledom z njegovegavrha. — Ko se odpravlja na»Pozabljeno goro« — Bavški Grintavec,leži oče njenega vodnikana mrtvaškem odru. »Tako svastala v zadregi in si nisva upalamotiti tihote smrti z najinimi težkimigorskimi čevlji . . . Tiho svase hotela umakniti, ampak to nibilo mogoče. Po trentarskem običajusva bila pogoščena in sprejeta,kakor da naj bi se obhajalpraznik.Končuje s Kugyjevim pozivom:»Stoj in občuduj! Toliko lepote inljubkosti na tesnem prostoru . . .Zato kličem vsem: pridite vsi semin glejte Julijske Alpe!«Piše mi, da so imeli njeni spisi inta poziv precej odmeva v njeninovi domovini. Dejstvo pa je, dataki nenaročeni spisi bolj učinkujejokot vsi šekasti prospekti.Dr. J. PrešernRAZGLEDPO SVETUŠVICA ni samo alpska dežela,Švico pozna tudi zemljevid Gronlandije,velike dežele bolj alimanj večne zime. GronlandskaŠvica leži na vzhodni obali Gronlandijein ima letos spet goste izŠvice, iz Luzerna, Tddija in Interlakna,vsega devet mož, odkaterih so bili 1. 1963 v nemškošvicarskiekspediciji na Gronlandiji3. Njihovi cilji so vrhovi severnood Francoskega ledenika(Glacier de France), izhodišče naseljeAngmagssalik. Tovore jimletos prevažajo psi, medtem ko sojih leta 1963 vlačili sam6tež.Gore gronlandske Švice je odkrilleta 1912 R. Fick, član švicarskeekspedicije, ki jo je vodil znaniprof. dr. A. de Quervain, ki smoga v tem razgledu v preteklihletih že večkrat navajali. Ko sose obrisi vrhov ekspediciji jasnejepokazali, je samo od sebe prišlodo poimenovanja in odkrili sonovo Švico. Danski kralj pa jekasneje privolil v ta naziv. SamQuervain je izdelal skico rajdevrhov in jih krstil z imeni članovsvoje ekspedicije. Njen član M.Perez je leta 1938 v akademskemalpskem klubu v Zurichu sprožilmisel o novi ekspediciji v to»Švico«. Leta 1939 so jo res postavilina noge z namenom, da joalpinistično osvoje, da jo raziščejov geografskem, glaciološkem,topografskem in mineraloškem pogleduin da ugotove najvišjo kotogronlandske kopnine. V ekspedicijista bila med drugimi znaniA. Roch kot vodja in sedanjipredsednik CAS dr. E. \Vyss-Dunant.Ker so bili ti cilji zelo širokiin številni, je za naslednjaleta na Gronlandiji ostalo še marsikajneznanega.Alpinistična zgodovina Gronlandijeje v kratkem takale: Leta1914 sta prišla med drugim dvaŠvicarja — na nekatere vrhovena zapadni in vzhodni obali. Leta1929 so se Angleži povzpeli na2940 m visoko Petermanovo špico,severno od zaliva Scoresby. Istopoletje so silili Angleži na Mt.Forel, ki mu je Quervain izmeril3400 m. Prišli so le do višine3360 m, ledene vršne kape nisozmogli, čeprav je imela ekspedicijazveneč naziv »British ArcticAir Route Expedition«. Leta 1934so južno stran Scoresby Sunderaziskovali Italijani in tako so nazemljevidu zrasle tudi Punta Balestreri(1710 m), Punta Roma,Punta Gilberti in seveda še Puntadegli Italiani (1910 m).Leta 1935 se je Angležem in DancuMunku posrečilo stopiti na temenajvišjega gronlandskega vrhaGunnbyornsfjoelda (3800 m), za kateregaso se že leta 1934 dajaliAngleži, Italijani in Francozi.Leta 1936 so se v tamkajšnji Švicimočno vpregli Francozi. Leta 1937je Francoz Victor z Eskimom Kristianomnašel pot k južnemuvznožju Mt. Forela.Zgoraj imenovana ekspedicija izleta 1938 je imela namen natančnoraziskati pristope na Mt. Forel.Ze pri prvem poskusu so prišlina vrh te zanimive gore in si znje očitali poti na druge vrhove.Pei'ez in dr. Wyss sta preplezalana Dome Charcot (3380 m). Krstilasta goro po možu, ki je Perezauvedel v arktično pokrajino.Drugi člani ekspedicije so prišlina 3100 m visoki Fruebyoerg in3000 m visoki Perfekt. 13. avgustaso stali na 2580 m visokem Laupersbyoergu.Goro so krstili podr. H. Lauperju, ki zaradi vrsteprvenstvenih vzponov sodi mednajvečje alpiniste. Odkrili so tudivrh Tupidek (2264 m), kar pomeniekskimski hudič, zatem pa ševrsto drugih lepih, impozanstnihledenih vršakov nad 2000 m.Švica leži na vzhodni obali Gronlandijena 67° severne širine in37" zapadne dolžine, severno odfjorda Sernilik, severno od gronlandskegaprečenja, ki ga je nasmučeh opravil leta 1888 velikiNansen in severno od mnogo daljšegaprečenja švicarske ekspedicijeiz leta 1912, ki je povezalaAngmagssalik z Jakobovim zalivom.Švica okoli Mt. Forela mejina deželo kralja Kristijana IX.Po drugi stetovni vojni se je vtej Švici leta 1957 mudila avstrijskaekspedicija, leta 1963 sta jisledili škotska in švicarsko-nemška.Leta 1964 65 so obrobne predeleraziskali danski alpinisti, leta1965 pa je Japoncem spodletelaponovitev vzpona na Mt. Forel.Švicarska ekspedicija 1966 se jemudila vzhodno od ledenika Midgaard.Ledenik je dolg 50 km inloči gronlandsko Švico od ostalih

predelov. V svojem spodnjem deluje neprehoden zaradi 5 km širokezmede razpok, više zgoraj je razpokmanj. Hranilno področje zata ledenik je Femstjernen. Od tuse hrani tudi Francoski ledenik,ki teče 35 km daleč v Fjord Kangerdlugssnatsiaq.Midgaard pa seizliva v fjord Sermilik, ki se zajeda70 km daleč v celino. V majuin juniju sonce hitro jemlje novozapadli sneg, konec avgusta kopnisneg in se tali sneg do višine600 m, temperatura na obali jepovsod pod ničlo. Na ledenikihponoči kljub temu zmrzuje. Floraje precej podobna alpski, našli sojo še v višini 2000 m. v višiniso Švicarji našli 29 raznih vrst,večjih ruš pa ni bilo. Favne skoroni, dežela je preblizu lovcem.Danes živi 2000 prebivalcev Angmagssalikav glavnem od ribolova.V letu 1966 so bili v tem predelutudi Angleži: Royal Navy EastGreenland Eypedition 1966 z 12člani in 8 oseb iz Imperial Collegeav Londonu. Večino vrhov jemožno z ledenikov doseči brez bivaka,največja težava pri vsemtem pa je plovba do Gronlandije,izkrcavanje, prevoz in prenosopreme v notranjost dežele.POLJAKI navezujejo stalne stikes Švico. Sekcija CAS (Svic. alpinističniklub) Diablerets organiziraletos ekspedicijo v Karpate,dalje obisk Varšave in Krakova,ker so zamenjave v letu 1964 in1965 med švicarskimi in poljskimialpinisti tako uspele. Cena zaudeleženca iz Švice znaša za 10do 15 dni 550 do 700 šv. fr.HILTI v. ALLMEN je bil zadnjaleta gotovo med najbolj znanimišvicarskimi plezalci. Star 31 letse je 14. marca 1966 ponesrečil vplazu v Engadinu. Pravijo, da seje poslavljal od vodniškega poklicain da se je hotel posvetitistroki, katere se je izučil — strojnimehaniki. Poznal je Alpe odEiger j a do Dolomitov, najbolj pase je proslavil s prvim zimskimvzponom preko severne steneMatterhorna, za katerega se jeskrbno pripravljal več let. Bil jetudi sijajen smučar.BOLGARI zadnja leta hitro dohitevajoalpiniste drugih narodov.Lani sta bili v zapadnih Alpahdve bolgarski skupini, obesta bili uspešni. Georgij Atanasovin Tenšo Tenev sta preplezalaseverno steno Velike Cine po Comicijevismeri, na srečanjuENSA pa vzhodno steno GrandCapucina (VI +) in greben Rochefort.Boris Lazarov Marinov paje preplezal Rebuffatovo smer(VI) v južni steni Aiguille duMidi. Njegova skupina je plezalatudi v plezalnem vrtcu Saleve priŽenevi. Bolgari so obdelali tudiMatterhorn, povzpeli so se nanjpo grebenu Hornli in Zmutt, Atanasovpa je zmagal greben Lyonpri 50 cm visokem snegu.ABESINSKI KOZOROG (Capravvalie Ruppel, 1835) je podobennašemu alpskemu, vendar živi odzačetka 20. stoletja samo v Etiopiji.Zadnja raziskavanja so odkrila,da le v gorovju Semien vvišini 3000 m. Leta 1965 je AngležA. Brown organiziral ekspedicijo,da bi ugotovil stalež kozoroga inoskrbel za ukrepe, s katerimi bietiopska vlada žival učinkovitozaščitila. Ekspedicijo je financiralWWF (World Wildlife Fund,Svetovna ustanova za varstvo divjine),ki ima sedež v Morgesu.Ekspedicija poroča, da je položajživali kritičen, a ne obupen. Brownje v nekaj tednih srečal 34 primerkov.Sodi, da je vseh vsaj 150,čez 200 pa gotovo ne Obdržali sose predvsem zaradi tega, ker živev težko dostopnih gorah, vsekakorpa ne zaradi ukrepov londonskekonference iz leta 1933, kiso ostali na papirju. Rogovi soiskana trofeja. Domačini pa cenijomeso in tako je žival ševedno ogrožena. Brovvn sodi, daje zaščita nujna in da mora bitipopolna, če hoče vlada žival obdržatipri življenju. Potrebno jetudi ustanoviti znanstveno gojiščev kakem zoološkem parku.Sedaj živi ta kozorog v ujetništvusamo v cesarskih vrtovih vAddis-Abebi. Ker se cesar Haile-Selassie osebno zanima za zaščitonarave v smislu priporočilUNESCO in UICN (Mednarodnezveze za zaščito narave) in WWF.Leta 1965 je cesar ustanovil posebnopodročje za gojitev živali,katerih obstanek je v Etiopijiogrožen.ELBSANDSTEINGEBIRGE se vzadnjih letih često omenja kotplezalna šola vidnih saških plezalcev,ki so leta 1958 odločnoposegli v razvoj alpinizma. Ležitam, kjer Laba prestopa češkomejo, pretežno na saškem medkraji Hellendorf, Lohmen, Kohlmiihle,Lichtenhain in Saupsdorf.Južni del gorovja je na Češkemmed Brtniky, Lipnice, Jetrihovicami.Tiso, Rajcem in Dečinom,vsega kakih 30 do 40 km podolžin počez. Pokrajina je taka, dapomeni pravi eldorado za plezalce,prav tako pa tudi za izletnike,lovce, kajakaše in sploh zavse ljubitelje narave. Višina stenznaša od 10 do 100 m, povprečnavišina sten ca. 50 m, nudijo pavajo vsem, kar sreča plezalec vAlpah. Evidenca o vzponih govorio 1288 različnih smereh, med katerimije 19 "/o od I—ni, 34 Vt odIV—V, 49 7o pa VI—VII (= VI +).TESTIRANJE je zdaj že tudi prinas toliko v modi po šolah inpodjetjih, da bi o njem že lahkogovorili tudi v planinstvu, v hribovskihzadevah. Psihoanalitičnitest za preizkušnjo planinske»duše« bi najbrž ne bilo težko sestaviti,nekoliko težje pa ovrednotitiodgovore. Pri nas pa binajbrž tudi težko prišli do primerne»populacije« na širokemrazponu od običajnega nedeljskega»lovca«, izletnika do ekstremista,ki se preizkuša le še vvesah, strehah in stropih nadprepadi. Vsekakor pa bi bili rezultatiza psihologa in psihoanalitikazanimivo gradivo.AKLIMATIZACIJA v velikih višinahje verjetno eden od pogojevza uspeh ekspedicij v najvišjihgorah. V biltenu UIAA jepriobčil o tem problemu nekajlapidarnih medicinskih ugotovitevdr. W. Brendel, šef eksperimentalnesekcije na kirurški klinikimtinchenske univerze. Takolepravi: Najboljši nasvet glede višineza aklimatizacijo je doslejobjavila angleška ekspedicija naMakalu 1960/61. Popolna aklimatizacijani možna, ne da bi človekizgubil na teži in na fizični sposobnosti,že v višini 5800 m. Maksimalnavišina za aklimatizacijoje 5200 m (Pugh, Fiziološki priročnik,stran 860). Baza mora torejbiti postavljena na višini5200 m. Od tu se delajo kratketure za trening in izvidniške akcijev večje višine. Nad 6000 mse v času aklimatizacije ekspedicijane sme zadrževati dalj časa.Največja višina, ki jo dobroaklimatizirani lahko doseže, seravna po osebi in po starosti.Zaradi varnosti je v višinah od6000 do 8000 m kisik za medicinskepotrebe neobhodno potreben. Čez8000 m brez kisikovih aparatov nebi smel iti nihče.Aklimatizacija v bazi traja vsaj4 tedne. Toda tudi po štirih ted-

nih ne bi smel nihče nepretrgomana vzpone preko 7000 m, čenoče tvegati velike izgube fizičnesposobnosti. Ta izguba lahko povzročitudi smrt, če pride donenadne spremembe vremena, karje v Himalaji običajno. Veter inmraz terjata od človeka več moči,če pa jih ni, se telo lahko izčrpado kraja. Po vsakem vzponu navečjo višino mora telo dobiti relativnookrepitev. Nad 6000 m seres lahko vzdrži tudi v slabihvremenskih razmerah, vendar jebolje sestopiti v bazo, ne pa trmoglavitiv višinah. (Jean Rivolier,Expeditions Frangaises a l'Himalaya,aspect medical, str. 120). Koje čelna naveza prišla na vrh,mora priti čim prej v bazo intam nekaj dni počivati, da seokrepi. Pri roki mora torej bitidruga ekipa, ki pospravlja tabore(pomožna ekipa). Ce to ni mogoče,naj čelna naveza opravi todelo šele, ko si »priveže dušo« zzadostno količino kisika v taborunekje vmes, najbolj pa pride pravmešanica zraka in kisika.Razdalja med tabori ne bi smelabiti večja od 1000 m, če je strminahuda, še manj. Nad višino 5600 mv lahkem svetu višinska razlikane sme iti preko 600 m. Ce terentega ne dopušča, je treba določitivmes mesto za počitek.Pri znamenjih višinske bolezni,pri vseh znamenjih izčrpanosti(neugnan, suh kašelj, laringitis,naval krvi v žlezah, neodjenljivglavobol) je sestop v bazo nujen.Prav tako v primeru infekcije,ki jo spremlja vročina. Popolnnonsens je poskušati ozdraviti vvelikih višinah katerokoli bolezen.Henderson trdi v svojem deluo adaptaciji na višini v Andih,da tudi najmanjše latentne infekcije,brez kliničnih simptomov,utegnejo zmanjšati sposobnostadaptacije za 1000 m (Adventuresin respiration, London 1938).Ni važno, kakšni so kisikovi aparati,važna je preskrba s kisikom.Dr. Pugh je po izkušnjah na Cooju1952 zapisal, da potrebuječlovek pri polnem delu 3—4 1 kisikana minuto in 11 pri nočnempočitku. Važen je dovod kisikaiz teh aparatov, moštvo morabiti o aparatih dobro poučeno inizurjeno. Pred mrazom je dovodlahko zavarovati, vendar je trebavedeti kako.Zdravila, predvsem pobudila —ekscitative mora imeti v rokahzdravnik, saj gre za maksiton,pervitin, bencidrin in amfetamin.V velikih višinah delujejo naživčni sistem in s tem večajo izgubokisika. Krvni obtok in dihanjepospešujejo le, če istočasnoposkrbimo za dovod kisika. Vnižjih predelih to ni važno.Glede hrane je treba v Himalajiločiti tri cone:1. Cono približevanja, v katerizadostuje normalna prehrana, pričemer se morajo člani ekspedicijeprilagoditi elementarni higienisuptropskih krajev.2. Cono aklimatizacije, v katerisestav jedi ni najbolj važen,treba se je ogibati le težko prebavljivihhranil in začimb, kiovirajo spanje.3. Cona nad 7000 m, ki terja dobropreštudiran režim zaradi dehidratacijein devitaminizacije.Tek je zaradi pomanjkanja kisikamuhast, mine prav tako hitro kotpride, že ob samem pogledu najedi, ki ne »diše«.Tek pospešuje oranžni in limonovsok v kakršni koli obliki (evpeptičnosredstvo).Med gotova hranila našteva dr.Brendel naslednja:močnate jedi. sojo, mandeljevpirč, vsa lahka jedila, ki jihlahko použijemo v tekočem stanju,ker je v višinah slina gostain žvečenje pomeni muko.TIBETSKO IME ZA EVERESTobravnava v drugem zvezku >TheAlpine Journal« znani angleškiavtor T. S. Blakeney. Navaja poimenovanjeComo-lungma in Chamo-lung-ma.Prvo pomeni »Božjomater dežele«, drugo pa »Deželoptičev«, to je geografsko širšeobmočje kot pa Everest, gore, kiso jo imenovali po Georgu Everestu,šefu geodetske službe vIndiji od leta 1823 do 1843.JOHN HARLIN je bil v Švici inv vseh alpskih deželah nenavadnopopularen, ne samo kot šef alpinističnešole v Leysinu. ampaktudi zaradi svojih izrednih uspehov,ki si jih je nabral v zadnjihdveh letih. Bil je član StanfordAlpine club v Kaliforniji in CAS.Njegovi največji uspehi so: Južnastena Aiguille de Fou (25., 26. julija1963); Pilier derobe v Freney(1., 2. avgusta 1963); prvi vzpondirettissime v zapadni steni Druja;prvi vzpon po severnovzhodnemgrebenu Vzhodne Cine (avgusta1965), direttissimi v Sphinxu(Tour d'Ai) decembra 1963 in avgusta1965 — sami vrhunski prvenstvenivzponi. Harlin je Eigerdobro poznal. Kot 28. naveza jeprišel čez severno steno 19. do 22.avgusta 1962 v navezi z NemcemKirchom. Kaj se je torej zgodilos Harlinom 22. marca 1966? Ugibajo,da se je morala utrgati enaod pritrjenih vrvi malo pod»Pajkom«, težki nahrbtnik, ki gaje Harlin vlačil s seboj, pa jek nesreči še pomagal.EIGER vsako leto polni alpinističnerubrike največjih planinskihglasil in seveda tudi magazinov,ki love senzacije meddrugim tudi v Alpah. Leta 1966so Nemci, Angleži in Amerikancipreplezali severno steno Eigerja vdirettissimi. Pri tem se je ubilsijajni ameriški plezalec JohnHarlin, ki je že nekaj let vodilmoderno alpinistično šolo v Leysinuin z njo uveljavil sodobniameriški alpinizem. Marsikdo ježe moral odnehati, kloniti predsrdom pobesnelih naravnih elementovv orjaški steni. 25. marcapa so Jorg Lehne, Gunther Strobel,Gtinther Schaidt, Raland Vuttelerin Škot Douglas Haston vendarlev zimskih razmerah stopilina ponosno teme te veličastnegore, torej nekaj dni po prvempomladnem dnevu. Po koledarjutorej ta direttissima ne spadamed zimske prvenstvene.Smer gre naravnost iz vpadnicevrha na Likalnik in na Smrtnibivak izogne se rampi, dosežeznano mesto Pajek in bivak zimenom Muha ter gre od tu naravnostna snežišče pod vrhom.Časopisi so seveda poročali medvzponom vse mogoče in nemogoče.Naj navedemo nekaj strokovnihopomb:1. Tehnika tega vzpona se vmnogočem razlikuje od dosedajobičajne v Eigerju in v Alpah.Posnemali so ekspedicije v Himalajiin v Andih, opremili sonajtežja mesta drugega za drugimz varovalnimi sredstvi in zato porabili 600 klinov in 1500 mfiksne vrvi.S tako tehniko so Francozi prišlina Jannu in na Chacraraju.Ali smemo to tehniko uporabljatitudi v Alpah? Da ali ne?2. Posledica tega je bila, da jebil vzpon zelo počasen, številoudeležencev pa veliko. Ko jekaka naveza opravila svoj delež,se je umaknila v bivak, varovalnodelo na naslednji etapi paje nadaljevala druga ekipa.3. Namestitev in pritrditev vrvije omogočila, da so plezalci obdržalistik s pomožnimi navezamiv vznožju stene. Jurišne navezeso tako imele vedno svežo pre-

Z a družbo so potrebni trije Foto joško Kragelj, Vipavahrano in oskrbo. John Harlin paje padel 1300 m globoko, ko je stežkim bremenom nenavezan samplezal po opremljeni poti.4. Trdijo, da so plezalci te direttissimenaredili kupčijo z nekozaložbo, ki je odkupila vse praviceobjave. To je razburilomnoge alpiniste, ki se ne morejosprijazniti z žurnalpinizmom inprofesionalizmom v gorah. GuidoTonella je v Tribune de Geneve4. marca zapisal, da je zameraprehuda, saj tako podjetje mnogostane (oprema, število plezalcev).Poleg tega je Eiger za »publicističnistroj« vabljiva snov.Andre Guex je k temu dejal:Moderni plezalci imajo drugačnekriterije kot oni izpred dvajsetihlet. Okoliščine so drugačne: helikopterji,radio, televizija lahkoopazujejo plezalce pri njihovemdelu in ga skoro v istem časusporočajo in kažejo ljudem medštirimi stenami. Danes skoraj nemoremo več govoriti o podvigu,pri katerem ne bi bilo nekaj nečimrnosti,napuha in slabosti.»Kompleksi« priganjajo ljudi kdejanjem, včasih tudi prožit. Leta1965 smo slavili Whymperja kotheroja. Toda tudi Whymper se jepovezal z dnevnikom in njegoveekspedicije v Alpe in Ande sobile močno povezane s profesionalnimiinteresi in celo nekimnacionalnim šovinizmom. Resničnimodrijani so pred temistvarmi morda res zavarovani.Spomnimo pa se Pascala, kipravi, da tudi tisti, ki pišejozoper slavo, hočejo imeti slavo,da so to dobro pisali. Razlika jemed kmetom, ki živi v miru insi od časa do časa privošči, dapočehlja telička po kodrasti grivimed rogmi, pa med toreadorjem,ki ima vpričo 40 000 ljudi predseboj srditega petletnega bika,v areni polni luči in kamer.Treba je te stvari obravnavati spametjo in ne pozabiti, da sičlovek, ki je pripravljen za nekostvar umreti, pridobi vsaj pravico,da se o njem s spoštovanjemgovori, če tudi njegovastrast ni najbolj čista.Eiger je gora s posebno usodo,katalizator najčudovitejših krepostiin graje vrednih strasti,razstavni okvir za publicitetonekih nacijev pa tudi ogledalonajbolj požrtvovalnih reševalnihakcij, polnih solidarnosti in nesebičnosti.Eiger odkriva značaje,trga krinke z obrazov, ne marahinavstva, zato priznava tekmo,boj, trenje, kdo bo hitrejši, kdobo prvi, kdo bo zmagal nad samimseboj in nad drugimi. Resnicaje pot do napredka, četudije grša kot laž, katere mestozavzame.5. V primeru nesreče bi udeleženciprvega vzpona v Eigerjevidirettissimi lahko sami organiziralipomoč. Ce bi tega ne mogli,bi to storil drugi z enako požrtvovalnostjo,s kakršno so leta1957 reševali Italijana CortijaNemci, Italijani, Francozi, Švicarjiin Poljaki.NEPAL RESEARCH CENTER(Thyssen House) je naslov raziskovalnemuinštitutu, ki je nastaliz večletnega terenskega raziskovalnegadela pod vodstvom dr.Fr. W. Funkeja. Delo je podpiralnemški kapital, predvsem hišaThyssen. O delu raznih komisijsmo v tej rubriki že večkrat poročali.Zdaj je bil ob navzočnostinepalskega kralja, vodje inštitutadr. Hellmicha in nemškega ambasadorjadr. Loera slovesno odprtv Kathmanduju velik zavod, mogočnaosnova za nadaljnje znanstvenodelo, obenem pa kulturnaambasada Nemčije v tem deluAzije. Ustanovili so tudi »Delovnoskupnost za primerjalno raziskovanjevisokogorstva«, ki ji predsedujetadr. Hellmich iz Miinchenain stari prof. dr. H. Kinzl izInnsbrucka. Tako palača kotskupnost je nastala iz velike štipendijeFritza Thyssena, ki vseizsledke vseh raziskovalnih gruptudi publicira.

Smučanje na Slovenskem(Nadaljevanje)DragoStepišnikNa prvem Triglavskem smuku sta bila še združenaoba bistvena elementa alpskega smučanja, hitrostin sposobnost pri premagovanju terenskih ovirtako, da so ocenjevali vsakega posebej. Pretežnidel smuka so vozili glede na hitrost, na čas, nadoločenem mestu pa so morali med vožnjo pokazatipred posebno sodniško komisijo G likov, ki so jihsodniki ocenili najprej glede na eleganco s točkamiod 1—10 (nekako tako, kot orodni telovadcivaje na orodju), za hitrost izvajanja pa je najhitrejšidobil še 60 točk, ostali za njim pa sorazmernomanj; te ocene so vpoštevali ob končni razvrstitvi,ki so jo izračunali po posebnem ključu.Triglavski smuk je naslednje leto že izgubil elementeslaloma, vozili so tako, kot vozijo smuk šedanes.Leto 1926 pa ni samo leto prvih tekem v alpskemsmučanju, ki so jih priredili šolarji na Koprivniku,temveč so to leto priredili v Tržiču tekmovanjev umetnem smučanju; to še ni bil slalom vdanašnjem pomenu, temveč sestavljena tekma, kije vsebovala zahtevke današnjega slaloma, združenev eni sami vožnji.Tekmovalci so se pomerili v 10 točkah: v smuku narazdalji približno 100 in 200 m, pri čemer je zaoceno bila odločilna hitrost, v pluženju na določenemmestu, v plužnem zavijanju na markiranemmestu, v prostem (poljubnem) in telemarku po markaciji,v prostem in prečnem skoku po markacijiter končno v kristijaniji na poljubnem in določenemmestu.Izvajanje spretnostnih likov so ocenjevali s točkamiod 1—6, obe hitrostni točki pa tudi po točkah tako,da so najhitrejšemu prisodili 12, naslednjemu 10točk in tako naprej.V Tržiču so priredili tudi naslednje leto gorskohitrostno tekmo, čemur so že tedaj rekli tudismuk. Tu je odločala samo hitrost, elegance pripremagovanju ovir niso upoštevali.Nove tekmovalne oblike so naglo osvajale teren.L. 1932 npr. je zveza prepovedala Tržičanom takotekmo zato, ker so jo nameravali prirediti kar naljubeljski cesti, opozorila pa je tudi druge klube,naj se izogibajo tekmovalnih prog po cestah, kerje to nevarno.O razvoju našega alpskegain stikih s tujinosmučanjaKo so Avstrijci 1. 1928 predlagali FIS, da sprejmealpske discipline in predlog podprli z naštevanjemdržav, kjer se ta oblika že razvija, Jugoslavije pritem niso omenili. Ker so se Avstrijci ter drugidobro zavedali, da bo borba z Nordijci v FIS težkain zato pri glasovanju pomemben in tudi odločilensleherni glas, bi verjetno napravil vse, da bi prišelna kongres tudi naš delegat (ki se zaradi pomanjkanjasredstev ni mogel udeležiti kongresa) in glasovalza predlog. Avstrijci pa o nas in našem razvojuniso vedeli dosti ali pa celo nič, zlasti pa neo razvoju alpskega smučanja pri nas in se zavoljotega niso potrudili, da bi prišli tudi do našegaglasu.Revija Slovenski šport prinaša 1. 192G v svo i 37.številki poročilo o knjigi dr. Francka in H. Schne'-derja z naslovom \Vunder des Schneeschuhes (Čudežismuči), v kateri avtorja opisujeta lepote indoživetja ob smučanju v Alpah. Knjiga je vzbujalav tem času med nemškimi in avstrijskimi smučarjiveliko zanimanje in tudi navdušenje. Ce je o njejporočala tudi slovenska športna revija, pa to sevedane pomeni, da je s tem urednik sodeloval pri »odkrivanju«alpskega smučanja, nasprotno, revija ježelela s poročilom o knjigi samo pomagati našimalpskim smučarjem, ki so v tem stilu vsekakor žesmučali nekaj časa, da si razširijo glede tega obzorjain spoznajo morda z novimi dognanji. Brezže udomačenega alpskega načina smučanja ne biimelo nobenega pomena opozarjati na to knjigo.Prve alpske tekme so bile, z izjemo internih šolskihna Koprivniku, v Tržiču. Med domačimi smučarjije tu bilo tudi nekaj Avstrijcev in Švicarjev,ki so se lahko naučili alpskega smučanja in mordapokazali to tudi Tržičanom. Vendar pa s svojimprimerom ne bi mogli vplivati tako hitro na množicemladih smučarjev okoli Bohinja, Mojstrane inKranjske gore ter Rateč, pa tudi drugje, kjer jemladina dričala po bregovih navzdol tako, da jemarsikateremu mestnemu starejšemu smučarju postajalonerodno, če je moral smučati tam, kjer sobili na snegu vaški otroci.Tudi na koprivniške tekme niso mogli vplivati, naTriglavskem smuku pa so uspevali tako Jeseničanikot Ljubljančani in vrsta drugih, ki niso zaostajaliza tekmovalci iz Tržiča.Vrata v naše alpsko smučanje torej niso vodilaskozi Tržič, tu so se kvečjemu oblikovali stiki ssosedi, kjer je razvoj tudi šel v isto smer.Vsekakor pa je res, da so na naš nadaljni tehničnirazvoj močno vplivali stiki z alpskimismučarji sosednjih držav, zlasti Avstrijci.Kaj torej lahko sklepamo iz navedenega?Nimamo nobenega namena trditi, da bi bili miprvi, ki smo začeli z alpskim smučanjem. Take trditvebi bile nesmiselne in brez slehernega pomena.Poudariti želimo samo dejstvo, da se je tudi prinas alpska oblika smučanja začela razvijati spontano,ker smo pač tudi mi dežela alpskih terenov.Razvoj je šel in še gre svojo naravno pot,vzporedno z razvojem v ostalih alpskih in goratihdeželah, alpsko smučanje ni posebnost te ali drugeposamezne dežele, ki bi jo potem posredovala sosedom,temveč značilnost smučanja v vseh deželah,kjer se ta zvrst smučanja lahko razvija.Razvoj pri nas zato časovno ne zaostaja za razvojemv soseščini, nasprotno, ob prvih stikih stujimi tekmovalci smo že tudi mi poznali to oblikosmučanja, ki je nedvomno zaostajala za tehnikotujcev, od katerih smo se in se še vedno moramoučiti.Drži pa, da je alpska oblika smučanja prerasla prinas v nacionalno iz domačih korenin, brez vzpodbudiz tujine, če pri tem odštejemo seveda nordijsko-alpskosmučanje Zdarskega in pri nas Badjure,ki pa je služilo kot izhodišče tudi drugje.

Pouk v smučanju in učiteljismučanjaNaši prvi smučarji-posamezniki, športni in poklicni,so se pred nastopom Badjure naučili smučanja kars pomočjo tiskanih navodil, priloženih športnim inlovskim smučem.Pouk v smučanju je bil enostaven, pouk v drsenjuali v teku po bolj ali manj ravnem terenu,vzpon je smučar premagoval v ključih, navzdolpa je prišel, kakor je vedel in znal, pomagal si jenajveč s tem, da je zbral za spuščanje v dolino najprikladnejšiteren.O Badjurovi šoli smo tudi že govorili; namenjenaje bila planincem, strmina in njeno obvladanje stabila samo ovira, ki jo je bilo treba premagati;smučanje navzdol naj ne bi bilo športna privlačnost,ki privablja športnika zaradi hitrosti in tehničnihproblemov, temveč samo najboljša rešitevvprašanja, kako priti v dolino čim varneje.Drug namen: ne smučanje v planinske namenetemveč obvladanje smuške tehnike zaradi športnegaužitka v alpskih strminah, torej alpsko smučanjeje bilo izhodišče za razvoj nove smuškešole, kot jo je terjala nova oblika.Tehnično izhodišče sta bila plug in plužni zavoj,od tu dalje so se razvijale nove šole, ki so prinašalenovosti v kristijanijah, prečnih in terenskihskokih, v načinih vožnje in podobono.Smuška šola je tudi pri nas rasla organsko, vendarso k smuški tehniki po začetnih časih prispeva'!svoje tudi smučarji, ki so na tem področju utiralipot ne samo domačemu temveč tudi smučanju vostalih alpskih deželah.Med prvimi je treba omeniti Avstrijca H. Schneiderjain Torija Seelosa, nato pa Francoza Allaisa,ki mu je zopet sledila vrsta Avstrijcev in drugih,ki so imeli več možnosti in priložnosti kot našismučarji, da iščejo izvirne tehnične prijeme.Prvotne novosti so nastajale po naključju pri talentiranihtekmovalcih, ki so smučali tako, kot jimje to dala narava sama. Danes tako imenovanesmuške šole črpajo svoje posebnosti iz raziskovalnegadela strokovnjakov, na znanstveni osnovi.Brez smuških učiteljev zlasti v tehnično zahtevnemalpskem smučanju torej ni razvoja in napredka.Tudi pri nas je kot drugje pouk v smučanju raselob smuških učiteljih. Badjurovi nasledniki so nehotesledili zahtevam razvoja in preusmerjanjav novo smer, vendar do 1. 1930 neorganizirano.Zimskošportna zveza je sicer, kot smo že rekli,že poznala smuške učitelje od 1. 1925 dalje, vendarpa ti zavoljo svoje usmerjenosti v vojaško smučanjeniso mogli pomagati pri pouku smučanja zaširoke športne množice.Pouk v smučanju so zveza in posamezni klubiopravljali dolgo časa s pomočjo boljših smučarjev,ki so si svoje znanje pridobili sami z izkušnjamina smuških terenih in ki jih je veselilo poučevanje,vendar pa v glavnem brez potrebnega metodskegaznanja in, kar je bilo najpomembnejše, brez enotnihučnih načrtov.V takih razmerah še ni bilo moč govoriti o kakienotni smuški šoli, o organiziranem delu natem področju, kar se je seveda čutilo toliko bolj,kolikor bolj je šlo smučanje v širino.Vprašanje je bilo rešeno 1. 1930, ko je zveza ustanovilazbor smučarskih učiteljev.Prvemu je ta naslov priznala ing. Janku Janši,znanemu tekmovalcu v tekih in skokih, pa tudiizvrstnemu alpskemu smučanju in že uglednemusmučarskemu učitelju.Zbor je pripravil, zveza pa je potrdila pravilniko pridobitvi naziva, sestavljen pa je bil tudi našprvi učni načrt, po katerem so morali poučevatiučitelji bodoče smučarje, sestavljen pa je bil tudinačrt, po katerem so pripravljali nove učitelje.Tako je začela nastajati naša uradna smuškašola, ki se je razvijala naprej v smeri alpskešole, kot je nastajala tudi v drugih alpskih deželah.L. 1934 je zbor že štel 34 učiteljev, med njimi jih je29 bilo iz ljubljanskega področja. Število se je ženaslednje leto povečalo na 46, 1. 1938 jih je bilo žekar 76, 1. 1940 pa 63. Zadnja leta pred vojno je medučitelji bilo tudi nekaj malega učiteljic.Nesorazmerje med številom učiteljev z ljubljanskegain drugih področij je precej posledica tega,da so od zveze prihajale ne samo organizacijskepobude, temveč je tu tudi bilo zbranih največsmučarski delavcev.Naš zbor pred vojno ni imel organiziranih rednihstikov s smuškimi učitelji, novosti v tehniki vožnjeso zato prihajale k nam počasi in neredno.Položaj se je glede tega dokončno uredil 1. 1957, koje bila ustanovljena mednarodna zveza smuškihučiteljev, ki skrbi za enotno poučevanje smučanjav vseh deželah, kjer smučajo na ta način.Zveza je delo učiteljev postavila na najstrožjoamatersko osnovo, učitelji so smeli dobivati zasvoje delo samo povračilo stroškov za bivanje vtečaju, kar je včasih povzročilo težave, zlasti kadarso ti poučevali goste hotelov in smučarskih domov.ZVEZA INPODZVEZEZimskošportna zveza je potem, ko je prevzelaposle od zimskošportnega odseka Slovenske športnezveze, tudi uradno postala strokovno vodstvenotelo za vso državo, natanko ko je športna zvezadelala na področjih zunaj Slovenije samo s predlogi.Sodelovanje ter povezava smučarjev vdržavi nista bila obvezna.Zveza je bila ob ustanovitvi telo, ki ni še imeloširokega organizacijskega zaledja; število že delujočihklubov je bilo še nepomembno, zveza je zatomorala imeti v svojih rokah vso pobudo, moralaje biti gonilna sila na neprimerno širših območjih,kakor smo videli, kot bi jih lahko obvladovaleosnovne organizacije.Ustroj zveze in njeno delovanje sta zato moralasloneti na centralističnih načelih, kar se vidi tudiiz organizacijskega ustroja.Teh načel pa se je zveza držala tudi kasneje, kose je razmahnilo tudi delo na terenu in so osnovneorganizacije terjale več samostojnosti in možnostiza pobudo in razmeram prikrojeno delo.Zveza je vedno težje obvladovala delo na terenu,transmisijska telesa na terenu so se začela upiratiin nasprotovati, medsebojni nepotrebni in neopravičeni,vedno bolj pa tudi upravičeni spori so delosamo hromili.Zveza je do 1. 1930 poslovala z vsemi klubi s področjaSlovenije neposredno, medtem ko je za področjenajprej Hrvatske, kasneje pa tudi Bosnein Hercegovine ter Srbije ustanovila podzveze.Razvoj je končno 1. 1930 prisilil osrednjo zvezo, daje popustila in ustanovila podzveze tudi za slo-

vensko področje, kjer se je razvijalo več kot 90odstotkov vsega smučarskega športa v državi.Najprej je nastala podzveza v Mariboru, nato pana Jesenicah za Gorenjsko, na Ravnah za Koroškoin končno v Ljubljani.Zlasti ustanavljanje ljubljanske podzveze je povzročalov smučarski javnosti in med klubi velikotežav in nepotrebnih razprav; osrednja zveza jezagovarjala svoje nasprotovanje ustanovitvi s tem,da pomeni to samo nepotrebno cepljenje sil, medtemko so si zagovorniki podzveze obetali odustanovitve podzveze več možnosti za samostojnejšedelovanje.Zveza pa je v svojih podzvezah videla samo transmisijskatelesa, prek katerih je želela uveljavljatisvoje težnje glede na lokalne potrebe.Najbolj so v praksi klubi občutili pritisk centralizmav tekmovalnem smučanju, ki ga je zvezahotela držati v rokah v polnem obsegu, tudi kadarje šlo za lokalno tekmovanje; zveza je morala potrditisleherno prireditev, na katero je, če je lemogla, poslala tudi svojega delegata. Posegala jev delo in odločanje podzvez tudi, kadar je šlo zapovsem interne zadeve, in podzveze so na takoravnanje seveda reagirale, včasih v skladu, včasihpa tudi v nasprotju s pravicami osrednje zveze.Končno je tudi zimskošportna zveza v skladu zrazvojem v državi morala popustiti: ustanovljenaje bila Gorenjska smučarska zveza s sedežem naJesenicah, kjer je bilo že dolgo središče delovanjaproti centralistični osrednji zvezi.Pravila so točno razmejila pravice obeh teles, vendarje bila doba do izbruha II. svetovne vojneprekratka, da bi se lahko občutneje pokazale posledicereorganizacije.Klubi in društva — člani zvezePo osvoboditvi je potekalo organizacijsko delo do1. 1949 v ustreznih komisijah v Fizkulturni zveziSlovenije in okrajnih fizkulturnih zvezah, po 1.1949 pa so hkrati z ustanovitvijo samostojne Smučarskezveze Slovenije obnovili tudi mrežo podzvez.Posamezne vrste klubov in društev, z izjemo tekmovalnihklubov, smo že omenili, ko smo obravnavalirazvoj množičnega smučanja.Sliko je treba dopolniti s podatki o tekmovalnihklubih, ki tvorijo osrednje organizacijsko jedrozveze in katerim je kasneje zveza tudi posvečalanajveč ali pa celo vso pozornost.Razčlenjenost po različnih vrstah včlanjenih klubovse ni pojavila takoj. Opazujemo jo lahko podrobneješele od 1. 1930 dalje; ne samo zato, kerimamo od takrat naprej na razpolago več podatkovtemveč predvsem zato, ker so se do tega letatudi razčistili pojmi in razlikovanje množičnegasmučanja od tekmovalnega.Ob ustanovitvi zveze 1. 1922 je bilo v Slovenijivsega 8 klubov, ki so gojili smučanje, naslednjeleto jih je bilo samo 9 in 1. 1925 10. V zvezi žeugotavljajo velik napredek v množičnosti, hkratipa uvedejo obvezno verifikacijo tekmovalcev.Časi, ko je oznaka smučar pomenila vse, tako izletnikakot tekmovalca, često tudi v eni osebi, sominuli.L. 1930 je slika takale: v zvezi je bilo včlanjenih54 klubov, od tega jih je samo 19 bilo takih, kiso imela pri zvezi verificirane svoje tekmovalce.L. 1934 je v zvezi skupaj že bilo včlanjenih 59klubov, od tega 29 z verificiranimi člani, 1. 1936(ko med članstvom ni bilo nobenega sokolskegadruštva) je med 60 klubi bilo 41 športnih z verificiranimičlani. Število športnih klubov se je nato1. 1940 nekoliko znižalo: med 61 včlanjenimi je bilo35 športnih.Po osvoboditvi ni več pestrosti v sestavi članstvanove Smučarske zveze Slovenije in pred tem odsekav okviru Fizkulturne zveze Slovenije, v zvezisodelujejo samo tekmovalni klubi z verificiranimitekmovalci.Pač pa število članstva močno niha, kar vzbujavčasih, zlasti ob konicah, vtis, da število ni vednorealno in da morajo med članstvom biti društva,ki obstajajo več ali manj samo na papirju. Stanjeje bilo takole:L. 1916 se je smuškemu odseku pri FZS prijavilosamo 21 osnovnih organizacij, ki so gojile tekmovalnosmučanje, 3 leta kasneje, ob ustanovitviSmučarske zveze Slovenije, pa jih je bilo že kar132, 1. 1950 125, nakar se je število do 1. 1954 znižalona 44. Število je nato začelo naraščati in 1. 1960je zveza štela 76 članov.Nizko številko iz 1. 1946 si pač lahko razložimos tem, da smo tedaj šele stopili na pot obnavljanjatega, kar nam je vojna porušila, medtemko je treba nagel vzpon do 1. 1949 pripisati v velikimeri administrativnim posegom, za vse delo vtelesnokulturnih organizacijah v tem obdobju inzato številke ne izražajo pravega stanja v tekmovalnemsmučanju.Padec do 1. 1954 je treba verjetno v veliki meripripisati dejstvu, da začenja nekoliko preje kotdrugje tudi na tem področju prehajanje na demokratičnoupravljanje ter postopno opuščanje administrativnihprijemov, med drugim tudi v finansiranju,naraščanje članstva pa pomeni, da si tekmovalnosmučanje le utira tudi organizacijsko potk napredku, pred vsem v večjo množičnost.O tekmovalnem smučanjuKo smo se 1. 1919 prvič srečali s športnim smučanjem,pobudniki in organizatorji o tej športnipanogi še niso imeli povsem jasnih pojmov, zlastiniso razločevali vseh različnih možnosti, ki jihšportno smučanje nudi športnikom. Planinsko aHturno smučanje so povezovali s tekmovalnim, koso vabili na tekme, so apelirali na športno zavest»vseh dobrih krmarjev« brez ozira na to, ali sotrenirani in pripravljeni na tekmovalne naporeali ne.V tem znamenju so potekale pri nas prve tekme,ki se jih je udeleževalo domala vse, ki so se znalisukati na smučeh in ki jih niso preveč ovirala leta.Pa še ena značilnost: rekli smo že, da je našasmučarska organizacijska mreža rasla od zgorajnavzdol, od vodilne zveze k klubom kot sestavnimorganizacijam. To se je čutilo tudi na tekmovanjihprvih let. Prve tekme pri nas je v zimi1920 21 priredila Slovenska športna zveza oziromanjen zimskošportni odsek in to kar takoj za nekakšnopoluradno prvenstvo države, za kar so sepotegovali člani, medtem ko so juniorji tekmovaliza naslov prvaka Bohinja. Na tekme pa so prišlitudi smučarji iz Zagreba in Sarajeva, kar je vtedanjih razmerah opravičevalo značaj tekmovanja.

Klubi so svoja prva tekmovanja začeli prirejatišele nekaj let kasneje.Zimskošportna zveza je prav tako takoj po ustanovitvipripravila svoje prvo tekmovanje za državnoprvenstvo in od takrat dalje so se vršila vsakoleto z izjemo v sezoni 1925 6, ko so morali tekmev Kranjski gori odpovedati zaradi slabe zime.Kasneje se kaj takega ni primerilo več, ker jezveza znala poiskati za tak primer smučišče ssnegom v drugem kraju.Zelo zgodaj, že 1. 1923, se pojavijo naši tekmovalcitudi na mednarodnih tekmovanjih. Povabljeni sobili na tekme v Krkonoših, ki so jih priredili Cehiob kongresu mednarodne smučarske komisije.Danes bi za tak pomemben nastop izbrali in določilinajboljše, takrat pa je zveza enostavno objavilavabilo in povabila vse, ki bi imeli veselje zanastop v inozemstvu in opozorila hkrati na to, dačeška zveza nudi udeležencem posebne materialneugodnosti.Uspeh na prvem nastopu je bil temu ustrezen:fantje so končali v teku na 18 km na zadnjihmestih.Ne dosti boljše je bilo naslednje leto, ko smo sezelo pogumno in brez izkušenj, potrebnih za takoveliko stvar, udeležili prvih zimskih olimpijskihiger v Chamonixu.Udeležba je bila za nas potrebna zaradi ugleda instikov, ki so jih ob tej priložnosti navezali našipredstavniki z delegati drugih zvez, zlasti so seizkazali Francozi, ki so storili vse, da naši predstavnikina tekmah ne bi preveč trpeli zaradi nerodnosti,ki so jih napravili organizatorji odpraveže doma.Za sestavo reprezentance so sicer določili tudi izbirnotekmovanje, vendar pri dokončni sestaviniso odločali samo dosežki na tekmi, temveč tudidrugi faktorji. Tekmovalci so morali biti iz obehtedanjih središč, Zagreba in Ljubljane: Olimpijskiodbor, ki je imel svoj sedež v Zagrebu, ni prijaviltekmovalcev iz Ljubljane, ki so potem lahko startalisamo zaradi naklonjenosti domačinov, denarza pot so zbrali ločeno v Zagrebu za svoje inv Ljubljani za svoje tekmovalce, ki so tudi potovaliločeno, vsak zase v Chamonix, kjer so sekončno sestali tudi z uradnim predstavnikom našezveze, ki je seveda potoval na igre na svoje stroške.O uspehu bomo govorili kasneje, že sedaj pa lahkopovemo, da so fantje nastopili v kratkih atletskihhlačkah in atletskih majicah in si je lahko predstavljati,kako so se počutili ob temperaturi —20» Cin snežnem viharju.Navzlic vsemu pa ta nastop pomeni prelomnico vnašem tekmovalnem smučanju. Neuspeh na olimpijskihigrah je odkril vodstvu zveze, da je trebarazlikovati med smučarjem-turistom in smučarjemtekmovalcemin da se je treba za nastope natekmah, domačih in še bolj tujih, pripravljati, trenirati.Prvotno samo nordijsko obliko tekmovalnega smučanja,teke in skoke, smo že 1. 1927 prvič uradnodopolnili s Triglavskim smukom, v alpskih disciplinah,smuku in slalomu, pa smo priredili prvotekmovanje za državno prvenstvo 1. 1932.Po 1. 1930 se je izoblikoval tekmovalni sistem, kije delil tekme na klubske, medklubske, tekme zaprvenstvo podzvez, od 1. 1938 tudi za prvenstvoSlovenske smučarske zveze ter za prvenstvo državedoma, v inozemstvu pa smo se udeleževali tekmovanjna raznih tujih državnih prvenstvih in podobnihprireditvah in seveda tekmovanja za prvenstvoFIS in olimpijsko prvenstvo.Tako smo si ustvarili mednarodne stike z Avstrijo,Bolgarijo, Cehoslovaško, Finsko, Francijo, Italijo,Nemčijo, Norveško, Poljsko, Romunijo, Švedsko inŠvico.Pretežna večina naštetih dežel je v smučanju bilamočnejša od nas in smo v inozemstvu z redkimiizjemami dosegali vidnejše in zlasti stalnejšeuspehe samo v Bolgariji, Romuniji in deloma naPoljskem. K stikom z nordijskimi deželami jev glavnem prispevala planiška skakalnica in pato, da so pri nas bili cenjeni trenerji iz teh dežel.Že 1. 1927 je zveza razdelila verificirane tekmovalce-članena 3 razrede: na tekmovalce II., II. inI. ali najboljšega razreda. Poleg članske kategorijeje bila še kategorija juniorjev (mladincev do 18 letstarosti), žene pa so tekmovale vse v eni skupinibrez ozira na leta. Današnja kategorizacija tekmovalcev,ki zajema poleg treh kategorij članov šemladince, članice, mladinke, pionirje in pionirke,je nastala šele v letih po osvoboditvi.V najboljši tekmovalni razred so razvrščali tiste,ki so v tekmovanjih za državno prvenstvo doseglieno od prvih treh mest, v II. razred ostale tekmovalce,ki so nastopili na državnem prvenstvu, medtemko so v III. razred bili razvrščeni tekmovalci,ki so nastopali na manjših tekmovanjih, na katerihso tekmovalci seveda tudi morali imeti verifikacijskopotrdilo.Ker je bilo verificiranje povezano s stroški, so seklubi vedno omejevali na verifikacijo samo najpotrebnejšihtekmovalcev.Verifikacija pa ni bila potrebna za razna šolskatekmovanja, na katera zveza ni imela vpliva in zatoslika o stanju tekmovalnega smučanja, kar se tičeštevila, ni popolna.Do leta 1930 je stanje glede števila verificiranihsmučarjev-tekmovalcev dokaj nejasno, kot so bilinejasni pogledi na športno smučanje sploh.L. 1922 je bila glede na število prijavljenih smučarjevnajmočnejša ljubljanska Ilirija, ki je prijavila20 smučarjev, drugi klubi so številčno zaostajali,računamo pa lahko, da je bilo iz slovenskihklubov prijavljenih okroglo 100 smučarjev.L. 1925/26, ko je bilo v Sloveniji 10 klubov, so vvsej državi prijavili v verifikacijo okoli 200 tekmovalcev,med njimi jih je bilo iz Slovenije najmanj150. Zveza, žal, vsaj kolikor je to moč razbratiiz ohranjenih arhivskih podatkov, o verifikaciji nivodila točnejše evidence.L. 1930 pa je slika o položaju že jasnejša: v 19 tekmovalnihklubih so našteli 383 tekmovalcev, večinomačlanov in nekaj malega juniorjev ter nobeneženske.Najmočnejša je bila zopet Ilirija s 75, ljubljanskaSkala z 49, SPD Maribor (eno redkih društev, ki jegojilo med planinskimi društvi tudi tekmovalnosmučanje) s 40, SSK Maribor s 33, Bratstvo z Jesenicz 29, T. K. Skala z Jesenic s 26, S. K. Ljubljanas 27 tekmovalci in tako naprej. Žensko tekmovalnosmučanje je v tem času bilo zelo skromno:število tekmovalk se giblje od 5 v 1. 1922, na13 v letu 1926 in 6 v 1. 1927, nakar nekaj let splohni bilo nobene ženske tekmovalke. Položaj se nipopravil tudi kasneje, čeprav je npr. S. K. Ljubljanapriredil 1. 1932 poseben tečaj za pripravotekmovalk.

Število verificiranih smučarjev-tekmovalcev pa Jenavzlic silnemu razmahu množičnega smučanja vnaslednjih letih še padalo.Za 1. 1936 je zveza o tem objavila naslednje podatke:Med tekači je bilo 15 tekmovalcev I., 28 II. in samo7 III. razreda iz slovenskih klubov, kar je zaresskromno število.Med skakalci jih je bilo uvrščenih v I. razred 14,v II. 9 in v m. 2.Med alpinci sta I. in II. razred štela po 14, III. pa2 tekmovalca.Vsega skupaj torej samo 124 verificiranih tekmovalcev,med katerimi je bilo uvrščenih za nordij;kokombinacijo po 10, 5 in 2 tekmovalca, nekaj imenpa srečamo hkrati med tekači in alpinci.Le za malenkost je bil boljši položaj 1. 1938:Med tekači je bilo v posameznih razredih, odI.—ni. po 24, 33 in 15 tekmovalcev, med skakalcipo 15, 10 in 5 ter med alpinci po 16, 19 in 8 tekmovalcev.Vsega skupaj torej še vedno samo 145 tekmovalcev,kar nikakor ni v pravem sorazmerjuz množičnostjo.Tu se najbolj občuti prepoved sodelovanja šolskemladine s športnimi klubi.Zaradi primerjave so zelo zanimivi podatki o številuverificiranih tekmovalcev po osvoboditvi. Izstatističnih podatkov žal ni biLo moč dobiti slikeo tem, koliko tekmovalcev pade na posamezne kategorije,ki so se po osvoboditvi povečale za kategorijomladink in pionirjev in pionirk. Število tekmovalkvseh treh kategorij bistveno, kot vemo, neprispeva k splošnemu povečanju, zato moramo pripodatkih zopet računati največ s tekmovalci indejstvom, da sedaj sicer ni več prepovedano sodelovanjev športnih klubih, da pa zveza tudi ne vodievidence o šolskih tekmah. Tudi ti podatki zatovzbujajo vtis, da so netočni in pretirani.Poglejmo si jih:L. 1946 je bilo verificiranih 318 tekmovalcev, torejveč kot še enkrat več 1. 1940, ko jih je bilo v vsehrazredih in vrstah 145; 1. 1950 so jih našteli kar5204 (!), 1. 1954 jih je bilo 2168, 1. 1960 pa zopet 4025.Ze to, da se med vrhunskimi tekmovalci izrednopočasi pojavljajo nova imena, vzbuja upravičensum v resničnost podatkov, ki bi sami po sebipričali o množičnosti, saj bi jo morali občutiti takopri novih imenih tekmovalcev kot mednarodnihuspehih.(Senadaljuje)Južna stena Temena (2150 m)Plezala: Jože Hočevar in JanezDuhovnik, AOMedvodeDatum: 1. in 2. maj 1966Čas plezanja: 14 ur in polOcena: V, A?Pristop: Iz koče na Zasipski planiniv Krmi po poti do garaž.Desno po produ pod iztekom grapemed Temenom in Pršivcem. Prikoncu grape levo v gozd in ponjem sledeč skalnemu pasu dokraja, nato navzgor po robu dogozdne meje. Desno v grapo. Poplateh in levem kotu (orogr.) grapenavzgor do široke gredine. Nadmorskavišina 1600 m. 3 ure.Opis: Po polici iz grape 10 m.Navpično navzgor na gredino indva raztežaja desno pod gruščnatkotel. Po levem sistemu poči rahlov desno 3 raztežaje navzgor (mestomaV) do terase. Prečnica levov kot in po poči (k) v položenžleb, ki drži do pod stebra prislonjenegaob steno. Na desnostran stebra in prečnica vodoravno15 m. Levo navzgor 20 m do slabegastojišča na plošči. Levo 3 mpo polici, mimo odpočene luske vpoč po njej 4 m (V). Preko previsnihgladkih plošč (k, k, 2 svedrovca,As) do stojišča na gladki, navzdolviseči polici. 4 m desno ponjej in levo navzgor v votlino podstreho. Okoli roba (k) v žlebičin po njem na ploščad. 5 m navzdolna polico. Prečnica vodoravnolevo preko gladke stene 15 m(k, k, AI) do stojišča v vdolbini.Navpično proti desni preko previsa(k, k AI) do previsne poči(V) in preko na glavico. Prestopna višjo gredino do varovališča.Po gredini levo in navzgor v kotdo poči. Po njej 3 m, 2 m desnopod lusko (k, k, AJ) V zajedo inpo njej v žleb. 2 raztežaja navzgorproti desni na rob. Preko lusknavzgor in okoli roba vodoravnopod kamin. Po kaminu in prekoprevisa na vrhu (IV +) na gredino.Bivak. Konec težav. Po žlebu inplateh na greben in po žlebu zarobom na vrh Temena. 3 raztežaji.Solidni klini in klini na tehničnotežkih mestih so ostali v steni.Skupaj 45.Sestop: po travnatih pobočjih napot na Staničevo kočo in po njejv Krmo.Janez Duhovnik

SKRAJNI ČAS JE, DA TUDI VI KUPITE SOKOVNIKza pripravljanje sokov, marmelade, džemov, želejev, sočivnih in zeliščnih sokov.S takim načinom sočenja ohranimo sokovom vse vitamine, mineralne snovi insladkor.Sokovnik je kvalitetno emajliran in vsestransko pripraven. Pred uporabo sokovnikapazljivo prečitajte navodilo!Izdeluje:E^ L EMAJLIRNICA M&MZMMrl m m METALNA INDUSTRIJA V^SJS^I^ ^ O R O D J A R N A fe^nfggC E L J EAGROTEHNIKAEXPORT-IMPORT - LJUBLJANA. TITOVA 38S POSLOVNIMI ENOTAMI V MARIBORU, CELJU, MURSKI SOBOTI,LJUTOMERU IN POREČU TER PREDSTAVNIŠTVIMA V BEOGRADU INZAGREBU OSKRBUJE POTROŠNIKE Z VSEMI VRSTAMI KMETIJSKIHSTROJEV, OPREMO ZA KLETARSTVO, MLEKARSTVO IN PROIZVODNJOMOČNIH KRMIL, SREDSTVI ZA VARSTVO RASTLIN IN UMETNIMI GNO-JILI TER NADOMESTNIMI DELI ZA VSE VRSTE KMETIJSKIH STROJEV,OPREME IN MOTORNIH VOZILSTROKOVNA SLUŽBA AGROTEHNIKE DAJE STROKOVNA NAVODILAZA UPORABO VSEGA BLAGA, KI GA DOBAVLJA AGROTEHNIKA.IMA NA ZALOGITrgovsko podjetje na debeloTEKSTILLJUBLJANAv novi poslovni stavbi - MOŠE PIJADE ULICIZA PLANINSKE POSTOJANKEKVALITETNO DOMAČEIN UVOŽENO BLAGOV SPECIALIZIRANIH ODDELKIHZA SVILENO IN BOMBAŽNOBLAGO ZA VOLNENO BLAGOIN TEKSTILNO GALANTERIJO

ŽELEZARNAJESENICEJesenice na Gorenjskem, SR SlovenijaTelefon: 245, 246, 250; Telegram: Železarna JeseniceTekoči račun: NB Jesenice 607-13/1-406Tele-printer: št. 0,3196 LjubljanaJESENICE NA GORENJSKEM, SR SLOVENIJAPROIZVODNIPROGRAMJekla:— konstrukcijska - orodna- za cementacijo in poboljšanje - za ladjedelništvo— za vzmeti — nerjaveča in ognjevzdržnaTepla in hladna predelava:- palice, debela, srednja in tanka pločevina, hladno valjani trakovi; vlečena luščenain brušena jekla; vlečena žica; transformatorska in dinamo pločevinaVARJENE CEVI, ELEKTRODE ZA VARJENJE JEKLA, ŽEBLJI, BODEČAŽICAPodrobnejše informacije lahko dobite v našem katalogu in prospektihP o s l o v n oBz d r u ž e n j eR U SMARIBOR, STROSSMAYERJEVA 26prodaja in izvaža brusna sredstva, izdelke združene jugoslovanskeabrazivneindustrije.Tovarna dokumentnegain kartnega papirjaTelefon: Radeče 81-950, 81-951Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030Brzojavi: Papirnica RadečeŽelezniška postaja: ZIDANI MOSTPRO IZVAJA :vse vrste brezlesnih papirjevin kartonovspecialne papirjeR A D E Č E P Rsurovi heliografskiin foto papirpaus papirkartografskispecialni risalni »Radeče«papirje za filtre itd.IZDELUJE:vse vrste karticza luknjanje v standardni velikostiin tiskuPo želji izdeluje karticev posebnem tiskuv rdeči, modri ali sivi barviI Z I D A N E M M O S T U